Astma – merjenje in vodenje

Težko dihanje, piskanje, bolečina v prsih in kašelj so samo simptomi astme, ki se pojavijo zaradi odebelitve stene dihalnih poti, ta pa je posledica vnetja, ki je pri nezdravljeni bolezni prisotno ves čas, občasno pa se poslabša. Poleg tega se iz sluznice izloča več sluzi, to pa dodatno maši dihalne poti. Med poslabšanjem se gladke mišice v steni dihalnih poti skrčijo; tako nastane bronhospazem oziroma zapora dihalne poti.
Težo astme ocenimo na osnovi simptomov, z meritvami pljučne funkcije in na temelju porabe zdravil za stabiliziranje bolezni. Dejavnost bolezni se spreminja. Večkrat se primeri, da otroci in starši sploh ne prepoznajo simptomov astme. Zakaj? Ker otroci prilagodijo dejavnost svoji zmogljivosti. Starši se na njihovo mirno naravo navadijo, zlasti če je otrok takšen že od malega. Ne opazijo, da je otrok v resnici kroničen bolnik. Simptome astme močneje občutijo živahni otroci, pri mirnih otrocih pa ni toliko simptomov, povezanih s telesno obremenitvijo. Pljuča so organ, ki ima največjo rezervo, zato pri mirnem otroku lahko spregledamo celo velik padec pljučne funkcije.
Osnovna preiskava pljučne funkcije je spirometrija, ki je tudi najzanesljivejša in ponovljiva metoda. Primerna je za otroke, ki že lahko sodelujejo pri preiskavi, torej od šestih let naprej. Spirometrijo opravimo v ambulanti ali bolnišnici ob pomoči spirometra. Izmerimo vitalno kapaciteto (VC), to je volumen zraka, ki ga otrok izdihne iz pljuč po maksimalnem vdihu. Izmerimo tudi forsirani volumen zraka (FEV1), ki ga otrok izdihne v prvi sekundi po maksimalnem vdihu. FEV1 je pri obstrukciji v dihalnih poteh zmanjšan.
Zapora ali obstrukcija je pojem, ki označuje obstoj ovire za pretok zraka, ki otroku onemogoča, da bi zelo hitro (forsirano) izdihnil ves zrak iz pljuč, tako kot ga lahko zdrav otrok. Ta pojav zelo dobro izmerimo z merilnikom pretoka zraka v izdihu oziroma PEF-metrom.

Kaj je merilnik največjega pretoka zraka v izdihu (PEF) in kdo ga uporablja?

PEF je majhen in priročen aparat, ki v enotah pretoka (l/min.) pokaže, kolikšen je maksimalen pretok zraka v izdihu v prvi sekundi. To je preprost merilnik, narejen za domačo rabo, njegova uporaba pa ni zahtevna. Uporabljajo ga lahko otroci, ki že sodelujejo, včasih že malčki od tretjega leta naprej.
Merilnik omogoča, da dnevno preverjamo, kako je z otrokovo astmo, pravočasno opazimo morebitne padce pljučne funkcije in s pravilnim zdravljenjem preprečimo huda poslabšanja. S pomočjo merilnika lahko ocenimo tudi odgovor na olajševalno zdravilo, in sicer tako, da izmerimo pretok pred uporabo olajševalnega zdravila in 20 minut po njej.
 

Pravilna uporaba merilnika največjega pretoka zraka v izdihu

Glede na otrokovo starost izberemo primeren merilnik pretoka. Otroci do sedmega leta starosti uporabljajo mali merilnik (rdeča lestvica, vrednost meritve do 350 l/min.), večji otroci pa veliki merilnik (črna lestvica, vrednost meritve do 800 l/min.).
Pred pihanjem v merilnik obvezno preverimo, ali ima otrok prazna usta. Ob meritvi naj stoji ali vsaj vzravnano sedi.
 

Potek merjenja

1. Na merilnik namestimo ustnik.
2. Kazalec na lestvici naravnamo na ničlo.
3. Otrok prime merilnik tako, da s prsti ne ovira kazalca na lestvici in z roko ne zapira odprtin na njegovem dnu. Počasi in globoko zajame zrak.
4. Polovico ustnika dene v usta, ga prime z zobmi in zatisne z ustnicami. Merilnik drži v vodoravnem položaju.
5. Po maksimalnem vdihu čimbolj hitro in močno pihne v merilnik. Postopek ponovi še dvakrat, tako da dobimo tri rezultate. Najboljši rezultat od treh zapiše v dnevnik.
 

Najpogostejše napake pri merjenju pretoka (PEF)

* Kazalca na lestvici ne potisnemo na ničlo.
* Otrok ustnika ne vstavi dovolj globoko v usta ali ga ne objame dobro.
* Otrok si pomaga z jezikom in lici (to se ne more zgoditi, če ustnik drži z zobmi).
* Otrok drži prste na lestvici merilnika.
* Majhen otrok uporablja velik merilnik, pri katerem vrednosti pod sto niso natančne.
* Velik otrok uporablja mali merilnik.
 

Kako čistimo merilnik?

Ustnik po vsaki uporabi operemo pod tekočo vodo. Merilec očistimo vsaj enkrat na dva meseca: potopimo ga v toplo vodo z dodatkom blagega detergenta. Nato ga skrbno splaknemo pod tekočo vodo in temeljito osušimo.
 

Kdaj naj si otrok meri PEF?

* vsak dan zjutraj in zvečer,
* ob poslabšanju večkrat na dan,
* pred vdihom olajševalnega zdravila in 20 minut po njem,
* kadar je izpostavljen sprožilcem oziroma poslabševalcem astme.

Zapisovanje meritev in vodenje dnevnika

Dnevnik naj vodijo starši skupaj z otrokom ali otrok sam, če je dovolj star.

Pri astmi s pomočjo merilnika pretoka ocenjujemo dve lastnosti bolezni, in sicer:

* zaporo ali obstrukcijo,
* variabilnost (nihanje) pretoka.

Pomembno je, da poznamo otrokov maksimalni PEF (PEF, ki ga je izmeril vsaj trikrat, ko je bil zdrav oziroma njegov “osebni rekord”), saj le tako lahko ocenimo, kakšna je njegova pljučna funkcija. Če PEF pri otroku pade za 20 odstotkov ali več, govorimo o zapori ali obstrukciji dihalnih poti. Takrat je obvezno treba povečati zdravljenje s protivnetnimi zdravili in uvesti olajševalno zdravilo.
Za otroka, ki zna uporabljati merilnik pretoka, izdela zdravnik navodila po sistemu opozorilnih barv, ki ga, tako kot barve na semaforju, opozarjajo na večjo ali manjšo nevarnost. Takšna navodila in dobro voden dnevnik otroku in staršem omogočijo samozdravljenje, ki je pogoj za dobro vodeno bolezen.
Pomembno informacijo o aktivnosti bolezni dobimo z merjenjem dnevne variabilnosti obstrukcije. To dosežemo z jutranjimi in večernimi meritvami PEF ter pred in po uporabi olajševalnega zdravila. Variabilnost ne sme presegati 20 odstotkov.

Katere podatke in meritve zapisujemo v dnevnik?

* vsakodnevne meritve zjutraj in zvečer,
* meritve pred vdihom olajševalnega zdravila in 20 minut po njem,
* zdravila, ki jih otrok vdihuje vsakodnevno oziroma odmerek in število vpihov protivnetnega zdravila,
* vsako spremembo jemanja zdravil (večji odmerek protivnetnega zdravila, uvedbo olajševalnega zdravila …),
* znake in simptome poslabšanja bolezni (morebitne dnevne in/ali nočne težave, težave ob obremenitvi ….

Dobro poučeni starši in otroci na osnovi opravljenih meritev prepoznajo opozorilne znake in ukrepajo, še preden pride do omembe vrednega poslabšanja. Za normalen razvoj pljuč pri otroku z astmo je pomembno, da bolezen pravilno ocenimo in ustrezno zdravimo, to pa zdravniku omogoča prav dobro voden dnevnik.Meritve pljučne funkcije so zelo uporabne za spremljanje bolezni in učinka zdravljenja. Na osnovi opisanih simptomov, pljučne funkcije in zapisane porabe zdravil lahko ocenimo stopnjo astme pri otroku in tako laže dosežemo cilje zdravljenja.

vir: viva.si