Astma in nosečnost

Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar iz ljubljanske Ginekološke klinike, pravi, da bi se morala vsaka nosečnica z astmo zavedati, da je tveganje zaradi nenadzorovane astme veliko večje, kot je tveganje, da bi zdravila proti astmi kakorkoli škodovala nerojenemu otroku.

Oskrba s kisikom mora biti popolna

Kot pojasnjuje sogovornik, nosečnica diha za dva, zato je pomembno število astmatičnih napadov karseda zmanjšati ali povsem odpraviti. Med astmatičnim napadom se namreč količina kisika v krvi lahko zmanjša tudi za polovico, zaradi česar pomanjkanje utrpi tudi plod. Pomanjkanje kisika lahko pri plodu povzroči težke in nepopravljive razvojne napake, ki se odražajo predvsem na možganih, zato je nadvse pomembno, da je plod ves čas oskrbovan s kisikom.

Smiselno je, da se bolnica z astmo pred zanositvijo posvetuje s svojim ginekologom in z zdravnikom, ki vodi njeno osnovno bolezen. Že pred spočetjem naj bo njena bolezen karseda urejena in nadzorovana. Statistika namreč kaže, da nosečnice z urejeno astmo nimajo nič več zapletov v nosečnosti in med porodom kot druge nosečnice. Velja pa nasprotno: če zanosi ženska z neurejeno astmo, lahko doživi vrsto težkih zapletov, med katerimi dr. Pušenjak omenja predvsem prezgodnji porod, rojstvo otroka s prenizko porodno težo ali življenjsko ogrožajočo preeklampsijo (nevarno zvišanje krvnega tlaka ter navzočnost beljakovin v urinu).

Zanimivo je, razlaga sogovornik, da se tretjini nosečnic z astmo stanje celo izboljša, tretjini poslabša, pri tretjini pa ostane nespremenjeno.

Na preglede po programu

Čeprav je astma kronična bolezen, nosečnice z astmo ne potrebujejo dodatnih pregledov pri ginekologu, če je njihova astma pod nadzorom. Zagotovo pa je med nosečnostjo smiselno, da ginekolog sodeluje s pulmologom, ki vodi astmo pri nosečnici. Kot smo že napisali, je večina zdravil proti astmi varnih tudi za nosečnice. Med nosečnostjo praviloma ni treba spreminjati odmerkov protiastmatičnih (protivnetnih) zdravil, razen če se izkaže, da se je astma poslabšala prav med nosečnostjo. Nujno je, poudarja dr. Pušenjak, da se nosečnica izogiba vsem situacijam in okoliščinam, ki utegnejo sprožiti poslabšanje astme. To so alergeni in vsi nealergični sprožitelji, zlasti virusne okužbe in suh, mrzel zrak. Astma pri nosečnici je dobro nadzorovana, če je nosečnica ves čas normalno dejavna in nima izraženih simptomov astme, če se ponoči ne zbuja zaradi oviranega dihanja in kašljanja, vrednosti PEF pa so ves čas v mejah normale.

Dodatni pregledi v nosečnosti

Dr. Pušenjak razlaga, da redni pregledi astmatičnih nosečnic vsebujejo še nekatere dodatne preglede, ki jih zdrave nosečnice ne opravijo. Na vsakem pregledu je priporočljiva kontrola dihalne funkcije. To je možno opraviti z merjenjem vrednosti PEF in s spirometrijo, vrednosti PEF pa lahko nosečnica meri tudi sama doma s priročnim merilnikom. To je pomembno, ker so številni dihalni parametri vezani na nosečnost, nekateri pa na astmo. Meritve dihalne funkcije so nujne, če želimo pravočasno zaznati napovedujoče se poslabšanje astme in če želi zdravnik pravočasno predpisati ustrezne odmerke protiastmatičnih zdravil.

Ginekolog nadzira razvoj ploda z ultrazvokom, med pregledom pa je pozoren predvsem na zgodnje znake zastoja rasti. Poleg ultrazvoka je v zadnjem trimesečju nosečnosti pomemben diagnostični instrument CTG, s katerim nadzira plodovo kondicijo. V zadnjem trimesečju priporočajo nosečnici tudi štetje števila plodovih gibov, ki naj jih bo v času, ko je budna, vsaj deset. To je znak, da se plodu dobro godi.

Porod poteka normalno

Porod je za vsako žensko velik psihofizični napor, a če ima porodnica urejeno astmo, ga prestane brez posebnosti. Med porodom po besedah dr. Pušenjaka večinoma ne potrebuje dodatnega kisika ali višjih odmerkov protiastmatičnih zdravil. V trinajstih letih dela v največji porodniški ustanovi v Sloveniji še ni imel priložnosti, da bi srečal nosečnico z astmatičnim napadom med porodom. Torej je ta pojav redek.

Vendar pozor, če …

Astma v nosečnosti torej ni problem, če je urejena. Kljub temu mora vsaka nosečnica z astmo vedeti, da se nikoli ne sme obotavljati z obiskom pri zdravniku, če opazi, da ob poslabšanjih zdravilo ne prinese hitrega izboljšanja, da izboljšanje ni trajno, da se njeno stanje še poslabša, če ima hujši napad ali če opazi, da se plod opazno manj giba.

Ključno je, da nosečnica redno jemlje zdravila po zdravnikovih navodilih.

Nosečnica z astmo mora vedeti tudi naslednje:

• Cepljenje proti gripi – priporočljivo je za nosečnice, pri katerih poslabšanja sprožijo okužbe, ni pa primerno za nosečnice z astmo, ki so alergične na jajca. Cepijo se lahko po prvih treh mesecih nosečnosti.
• Telesna dejavnost – ta je za nosečnice načeloma zelo priporočljiva, vendar pri bolnikih z astmo lahko sproži bronhospazem ali zoženje dihalnih poti ter dihalno stisko, ki po težjih naporih lahko traja tudi do 60 minut. Astmatične nosečnice se lahko ukvarjajo s telesno vadbo, vendar le pod nadzorom zdravnika. 
• Dim – plod je lahko izpostavljen kajenju že v maternici, bodisi zaradi kajenja matere ali zaradi kajenja drugih v prostoru, kjer biva nosečnica. Tveganje za "nenadno smrt v zibki" je pri materah kadilkah trikrat večje kot pri nekadilkah.

Priporočljivo je, da:

• se pred vadbo počasi in temeljito ogreje, po končani vadbi pa se postopoma ohladi,
• v zimskem času telovadi v ogrevanih prostorih

Nosečnice kadilke se izpostavljajo povečanemu tveganju za nenadno poslabšanje astme v nosečnosti. To lahko pomembno zmanjša oskrbo ploda s kisikom in povzroči trajne okvare, zlasti pri plodu, ki ima že pred tem povečano koncentracijo karboksihemoglobina zaradi materinega kajenja.

Povprečno zmanjšanje porodne teže pri kadilkah je približno 120 g na pokajeno škatlico cigaret, ki jo pokadi oče otroka v navzočnosti nosečnice.

Vir: www.viva.si