Prostata je žleza v velikosti oreha, ki leži tik pod mehurjem in oklepa sečnico. Tvori semenske izločke, ki se primešajo semenčicam in tvorijo večji del semenske tekočine. Pomembni so za prehrano semenčic.
S starostjo se prične prostata povečevati. BHP je pogosta pri moških, starejših od 50 let. Vzrok bolezni ni znan, verjetno pa je povezan s spremembami v ravneh hormonov, ki se pojavijo s staranjem.
Povečana žleza pritiska na sečnico, jo zoža in tako ovira pretok urina. Ker se mehur ob uriniranju ne izprazni popolnoma pride do zastajanja urina, kar poveča nevarnost okužb sečil in nastanka kamnov, lahko pa povzroči tudi odpoved ledvic.
Znaki bolezni so:
Zdravnik posumi na BHP na osnovi znakov bolezni, ki jih navede bolnik. Glavni diagnostični postopek je digitalni rektalni pregled. Zdravnik pri pregledu z orokavičenim prstom seže v danko in otipa prostato. Tako oceni velikost, čvrstost, simetričnost in površino prostate ter prisotnost vozlov ali zatrdlin. Zdrava prostata je velikosti oreha, trda, elastična, simetrična z gladko površino, brez vozlov ali zatrdlin. Obenem naroči odvzem krvi za preiskave s katerimi preveri delovanje ledvic in morebitno prisotnost raka na prostati.
Zdravnik lahko potrdi diagnozo še s številnimi drugimi preiskavami:
Zdravljenje BHP poteka z dvema skupinama zdravil. Prva skupina zdravil so blokatorji alfa-1 receptorjev, ki sproščajo mišice mehurja in mišice ovojnice prostate ter olajšajo pretok urina. So simptomatska zdravila, ki olajšajo težave z uriniranjem. Nekatera od teh zdravil hkrati znižujejo krvni tlak in se lahko uporabljajo tudi za zdravljenje hipertenzije. Tako se lahko z enim zdravilom hkrati zdravi dve bolezni.
Drugo skupino zdravil predstavlja finasterid, ki zavira rast tkiva prostate. Jemati ga je potrebno vsaj tri mesece, da se izrazi njegovo delovanje. Njegova slabost je neugoden vpliv na spolno funkcijo.
Težave se nauspešneje odpravi z operacijo (prostatektomijo). Najpogostejši poseg je transuretralna odstranitev prostate, ko zdravnik v sečnico uvede endoskop in odstrani del prostate. Tako nista potrebna vrez v trebuh in splošna anestezija. Po posegu je včasih potreben še dodaten poseg za razširitev sečnice ali ponovna transuretralna odstranitev prostate. Možen je tudi poseg pri katerem se z laserjem, uvedenim skozi endoskop, požge tkivo prostate. Med novejšimi metodami je še uporaba mikrovalovnega grelnega elementa, ki skrči tkivo prostate in balonskega katetra za razširitev sečnice. Ob hudih težavah, okužbah sečil, motnjah v delovanju ledvic ali ob popolnem zastoju urina je potrebno posebno zdravljenje. Ob zastoju urina je potrebno vstaviti kateter, po katerem urin odteka iz mehurja. Spremljajoče okužbe se zdravi z antibiotiki.
Vir: pliva