Bris materničnega vratu, Pap – test

Vse polnoletne spolno aktivne ženske, bi morale vsako leto kontinuirano skozi vse življenje opraviti Pap – test. S to preventivno metodo zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu, za 90% znižujemo smrtnost za rakom na materničnem vratu. Najbolj natančni rezultati testa so vidni med desetim in dvajsetim dnem prvega dne zadnje menstruacije. Med menstrualno krvavitvijo se brisa ne jemlje, saj v tem primeru eritrociti prekrijejo celice testiranega epitelija in onemogočajo postavljanje prave diagnoze. Če prejemate vaginalna zdravila, kreme, pene ali kopeli, se jih dva do tri dni pred pregledom izogibajte oz. jih ne uporabljajte. Prav tako se dva do tri dni pred brisom materničnega vratu ne priporoča spolnih odnosov. Našteto lahko vpliva na interpretacijo testa in onemogoča odkrivanje abnormalnih celic.
 

Nekaj o testu

Pap –test je neinvazivna in neboleča metoda, ki jo med ležanjem na ginekološkem stolu izvede ginekolog. Z vaginalnim spekulumom ginekolog razpre vagino, ter z vatirano paličico vzame bris svoda maternice, materničnega vratu in njegovega kanala. Bris se prenese na predmetno steklo, ki se zaradi ohranitve celic potopi v alkohol. Celice se s posebno metodo obarvajo in tako mikroskopsko analizirajo.

Pap – test, kot vsi ostali testi niso povsem natančni in je lahko v nekaterih primerih lažno negativen ali pozitiven. Lažnim pozitivnim ali negativnim rezultatom in njihovi interpretaciji se izognemo tako, da teste izvajajo izkušeni in visokokvalificirani ginekologi in citologi.

Tudi v primerih, ko so izpolnjeni vsi predhodni kriteriji, obstaja verjetnost napak v interpretaciji izvida, lahko pa se zgodi, da je test neadekvaten za interpretacijo. Najpogostejše napake ali neadekvatnosti testa za interpretacijo nastanejo kot posledica: neadekvatnega jemanja vzorcev za analizo, prenizkega števila celic v brisu, prenašanja celic na predmetno steklo, neadekvatne fiksacije (ohranitve) in barvanja celic, kar privede do sprememb na celicah, ki lahko dajejo lažen videz abnormalnih celic, jemanje testa med menstrualno krvavitvijo ali v primerih močnega vnetja, ko eritrociti in vnete celice prekrijejo abnormalne celice. Ne glede na možne napake je natančnost Pap –testa med 75 in 80%, v kombinaciji s kolposkopijo in histološko analizo pa se natančnost povzpne na 95%.

Izvid

Izvid Pap-testa je lahko:

•    Normalen
•    Izvid brez abnormalnih celic, vendar z vnetnimi ter eventualno vidnimi in znanimi povzročitelji.
•    Abnormalni izvid

V primeru normalnega testa se priporoča vsakoletno ponavljanje testa.

V primeru, ko Pap – test pokaže na vnetne spremembe je potrebo predpisati ustrezno zdravljenje, ter test ponoviti po zaključnem zdravljenju. Poleg vnetnih sprememb se lahko prepoznajo tudi specifični povzročitelji vnetja. Najpogosteje so povzročitelji vnetja: Leptotrix vagianlis, Gardnerella vaginalis, Trichomonas vaginalis, Chlamydia trachomatis in različne gljivice (Candida in Actinomyces), ter t.i. mešana flora. Mešana flora je ime za zbirke kokoidno – paličnih bakterij, ki jih ni mogoče natančno definirati. Izvid Bacillusa vaginalisa (Döderleinov bacil) ne predstavlja patološkega izvida, saj je bakterija del naravne vaginalne flore.

S Pap – testom je mogoče odčitati tudi spremembe na celicah materničnega vratu, ki kažejo na okužbo z virusi HSV (herpes simpleks virusi) ali HPV (humana papilomavirusi). Posebno pozornost je potrebno nameniti okužbam s HPV, kateri podtipi št. 16, 18 in 45 (proti 16 in 18 že obstaja preventivno cepivo) veljajo za glavne povzročitelje raka na materničnem vratu. V brisu se odčitajo značilne celice, ki se imenujejo koilociti. HPV spada med najbolj pogoste spolno prenosljive bolezni pri mladih ženskah in ženskah, ki pogosto menjajo spolne partnerje. Brez značilnih simptomov je do 60% spolno aktivnih žensk prenašalk omenjenih podtipov HPV virusov. V primerih okužbe s HPV virusom je potrebno zdravljenje in tipizacija HPV virusa. S tipizacijo se določi ali virus spada v skupino tipov visokega tveganja za nastanek raka na materničnem vratu.

V primeru abnormalnega izvida Pap – testa ni potrebno takoj pomisliti na karcinom, saj so lahko celice abnormalne in ne maligne. Velja si zapomniti, da abnormalna stanja niso vedno maligna stanja, kljub temu, da obstaja v tem stanju večja verjetnost pojave karcinoma. Pri ženskah s takšnim izvidom se zahteva nadaljnje natančnejše in pogostejše spremljanje zdravstvenega stanja.

Parametritis
Brennerjev tumor
Vnetje Bartolinijeve žleze
Bolezni bradavic
Sterilizacija
Ženski spolni hormoni