Z odvzemom vzorca črevesne sluznice (biopsija) lahko pri nezdravljeni celiakiji dokažemo tipične spremembe sluznice tankega črevesa. Resice tankega črevesa izginejo, sluznica postane ploska – atrofična. Z brezglutensko hrano si bolna sluznica tankega črevesa postopoma opomore. Stanje bolnika se postopoma izboljša, bolnik začne pridobivati na teži, krvna slika se normalizira in končno se tudi prizadeta sluznica ne razlikuje več od zdrave.
Pri nastanku celiakije igrajo odločilno vlogo dedni faktorji. Pri 10 -15% vseh bratov in sester, staršev ali otrok bolnikov se lahko dokaže enaka sprememba sluznice tankega črevesa.
* pogoste stolice: stolice so obilne, mastne in imajo neprijeten vonj
* telesna teža stagnira ali celo pada
* velik in napet trebuh
* dolge, suhe okončine
* bledica kože in vidnih sluznic
* bruhanje
* slabo razpoloženje
* utrujenost
* pomanjkanje apetita
* zaostajanje v rasti
Bolezen se običajno razvije pri dojenčkih med 6. in 18. mesecem starosti, vedno nekaj tednov ali mesecev po tem, ko otrok začne uživati žitarice. Pri starejših otrocih in odraslih ti simptomi niso tako izraziti. V ospredju so nespecifične abdominalne bolečine, slabo počutje, nizka rast, deformacije zobovja, osteopenija, osteoporoza, nevrološke motnje, ginekološke motnje, zaprtje, alopecija, slabokrvnost…
V zadnjem času bolezen, ki poteka z atipičnimi simptomi, odkrivamo vse pogosteje. Prav tako pa je vedno več bolnikov pri katerih bolezen poteka brez kakršnihkoli simptomov.
Edina priznana preiskava, ki dokaže bolezen je biopsija tankega črevesa. Biopsijo opravimo s posebno aspiracijsko kapsulo ali pa endoskopsko. Tako je omogočen natančen mikroskopski pregled sluznice tankega črevesa.
Do sedaj je znana samo ena oblika zdravljenja – to je stroga brezglutenska dieta, ki traja celo življenje.
Prehrambeni izdelki iz:
so v dieti brez glutena prepovedani.
To pomeni, da vseh živil iz omenjenih žitaric, kot so: moka, zdrob, kruh, drobtine, keksi, testenine, zakuhe, pecivo, omake in temu podobne jedi, bolniki s celiakijo ne smejo uživati.
Pozornost je treba obrniti tudi na sestavo drugih prehrambenih izdelkov, ker le-ti lahko vsebujejo veziva pšeničnega izvora.
Vsa druga živila kot so: koruza, riž, ajda, proso, krompir, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso, ribe so v prehrani bolnikov s celiakijo dovoljena. Kot nadomestilo za pšenično moko obstajajo posebne brezglutenske moke, na voljo pa so tudi brezglutenski kruh, testenine in brezglutenski keksi.
Dokler se bolnik s celiakijo prehranjuje z brezglutenskimi živili nima nobenih težav in se smatra, da je zdrav. Zaenkrat pa žal ni nobene možnosti, da bi se celiakija dokončno pozdravila.