Sunday, November 24, 2024


Nekatera bolezenska stanja se najmočneje in v glavnem kažejo med spanjem, ko se pojavijo dihalne motnje, zaradi česar je oskrba telesa s kisikom zmanjšana. Zadnja leta zdravniki vse pogosteje diagnosticirajo dihalne motnje med spanjem, ki so posledica zmanjšanega pretoka zraka skozi zgornja dihala, t.i. sindrom obstrukcijske apneje med spanjem – SOAS.


Te motnje se pojavljajo tako pri otrocih kot pri odraslih, vendar so razlogi različni. V poteku ene epizode pride do kratkotrajne zmanjšane oskrbe krvi in tkiva s kisikom, motenj pri spanju ter motenj pri delovanju srca. Kot daljši in kasnejši učinek nezadostnega dihanja pa se pojavljajo utrujenost in vedenjske motnje, lahko pa se razvije celo visok krvni tlak in pojavijo znaki bolezni srca. Če

SOAS ne spoznamo in ne zdravimo, lahko pride do trajnih in celo življenjsko nevarnih posledic.

Ocenjujejo, da se pojavlja pri 1-3% otrok v predšolski in šolski dobi.

V 24 urah se menjavajo aktivnost in počitek, spanje in budnost in trajajo različno dolgo – odvisno od starosti otroka. Novorojenček prespi kar 20 od 24 ur. Ta čas se postopno krajša in konec prvega leta starosti spi otrok 14-15 ur, od česar 2-4 ure čez dan.

Predšolskemu otroku je poleg 8-10 ur nočnega spanja še vedno v glavnem potrebno vsaj 1-2 uri dnevnega spanja, medtem ko spi otrok od začetka šole v glavnem samo ponoči, in sicer 8-10 ur.

Med spanjem se menjavajo obdobja različno globokega spanca. Od najglobljega, ko so vse življenjske funkcije, tudi možganska aktivnost, na najnižji ravni, mišice pa popolnoma sproščene, do zelo aktivne faze, ki jo spremljajo sanje in povečana splošna aktivnost, tudi aktivnost mišic.

Kljub različno globokemu spanju in zmanjšani aktivnosti dihanja, znižani frekvenci srčnega utripa ter manjši mišični in možganski aktivnosti, so vsa tkiva in organi ves čas dobro preskrbljeni s kisikom in vse celične funkcije potekajo brez težav.
 

Kako nastane obstrukcijska apneja med spanjem

 Nastanek obstrukcijske apneje med spanjem ima nekaj možnih vzrokov. Pri otrocih je najpogosteje povezana s povečanim limfatičnim tkivom, ki se nahaja na zgornji steni žrela in v prehodnem delu med ustno votlino in žrelom (žrelnica in mandlji). Lahko se poveča tudi limfatično tkivo v nosni votlini. Druga stanja, ki pripeljejo do obstrukcije zgornjih dihal med spanjem so veliko redkejša, prisotna pa so pri otrocih z anomalijami obraza in nosne votline (npr. pri Downovem sindromu, majhni spodnji čeljusti itd.).

Pri vseh primerih pride do motenj zato, ker otrok med spanjem ne more obdržati odprtih zgornjih dihal, bodisi zaradi majhnosti dihalnih poti, zmanjšanega mišičnega tonusa ali motenj koordinacije dihanja. Razvije se začarani krog, v katerem se zaradi globokega spanja delno ali popolnoma zaprejo dihala, občutno zmanjša ali prekine pretok zraka in za krajši čas zmanjša oskrba s kisikom. To ima za posledico spremembo parcialnih tlakov plinov v krvi, kar povzroči močnejše dihanje, zbujanje ali prehod v stanje plitkega spanja, ko se poveča mišični tonus, odprejo dihala in vzpostavi normalen pretok zraka in izmenjava plinov.

Ko otrok spet zaspi, se krog ponovno aktivira. Epizode obstrukcijske apneje se najpogosteje pojavljajo v zgodnjih jutranjih urah. Za razliko od odraslih, pri katerih je SOAS pogosto povezan z debelostjo in povišanim krvnim tlakom, imajo otroci najpogosteje normalno telesno težo, pri izrazito debelih otrocih pa je verjetnost pojavljanja obstrukcije med spanjem veliko večja.
 

Znaki

 Otroci, ki imajo problem obstrukcijske apneje med spanjem, najpogosteje smrčijo, bolj ali manj stalno dihajo skozi usta in so med spanjem izredno nemirni, včasih se tudi pogosto zbujajo. Otroci s SOAS imajo veliko več težav med spanjem, kot so sprehajanje ali govorjenje, nočne more ali dviganje v postelji. Čez dan ti otroci nimajo posebnih težav z dihanjem, motnje, ki jih lahko opazimo, pa so dnevna zaspanost pri nekoliko starejših otrocih (npr. otrok popoldne zaspi pred televizorjem), ali pa utrujenost pri majhnih otrocih, ki se lahko kaže v hiperaktivnosti, agresiji, impulzivnem obnašanju ali izpadih.

Pri starejših otrocih lahko opazimo slabšo koncentracijo med dnevnimi aktivnostmi in slabši šolski uspeh. Motnje, ki trajajo dlje časa, lahko pripeljejo do obremenitve srca in sprememb na krvnih žilah pljuč kot tudi do zaostanka v telesnem razvoju.
 

Kako diagnosticirati SOAS?

 SOAS ni tako enostavno diagnosticirati, ker v času, ko je otrok buden, ni težav. Velikokrat se niti ne ve ali otrok med spanjem smrči, zlasti ker je za obstrukcijsko apnejo značilno, da se pojavlja v zadnji tretjini noči, smrčanje pa praviloma ni izrazito. Poleg tega pa ima samo manjši odstotek otrok, ki smrčijo, motnje, ki so znak obstrukcijske apneje.

V visoko specializiranih laboratorijih za proučevanje spanja opravljajo preiskave, ki vključujejo spremljanje možganske aktivnosti, krvnega tlaka, srčnega utripa in zasičenosti krvi s kisikom, ob spremljanju smrčanja in motenj pretoka zraka skozi zgornja dihala.
 

Zdravljenje

Najuspešnejše in najenostavnejše zdravljenje SOAS je operativna odstranitev rašč ali mandljev (tonziloadenotomija), ki so najpogostejši vzrok motnje. Pri večini otrok po tej operaciji popolnoma izginejo vse težave. Če po tonziloadenotomiji ni zboljšanja, se prične z nočnim dajanjem kisika skozi nos, kar ima pri nekaterih otrocih zelo dober učinek, vendar pa je tak način zdravljenja koristen predvsem pri odraslih, debelih bolnikih.
 

Sklep

Nočne težave, ki opozarjajo na dihalne motnje med spanjem, kot so npr. smrčanje, nočno zbujanje, govorjenje, hoja ter nemiren spanec oziroma motnje v budnem stanju, kot so utrujenost, brezvoljnost, vedenjske motnje in težave s koncentracijo, imajo lahko več različnih vzrokov, zato se je vsekakor treba posvetovati z zdravnikom pediatrom.

Sindrom obstruktivne apneje med spanjem je samo eden izmed možnih vzrokov. Če je možno, priporočamo diagnostični postopek, s katerim se izključi ali dokaže obstruktivna apneja med spanjem in ugotovijo drugi vzroki (npr. astma). Z ustreznim zdravljenjem lahko vzrok bolezni hitro in učinkovito odpravimo.

Vir: Pliva

Kategorija:   Novice, Zdravje
Naslednji prispevek

Lahka rožna dnevna krema

13 junija, 2012 0