Za lažje razumevanje težkega poroda je v prvi vrsti potrebno poznati postopek normalnega poroda. Normalni porod se prične s krčenjem maternice in širjenjem njenega vratu. V začetku so krči nepravilni, vrat maternice pa se odpira počasi. Ko se maternični vrat razširi na štiri centimetre, se kontrakcije maternice okrepijo. Ženske, ki še niso rodile, se v tej fazi odpirajo 1,2cm/uro, nosečnice, ki so že rodile pa v povprečju 1,5 cm/uro.
• Motnje intenzivnosti popadkov
• Abnormalni položaj in razvoj zarodka
• Anomalije materinih medeničnih kosti in porodnega kanala
• Kombinacija omenjenih dejstev
Distocija je povezana z močnejšo bolečino in višjo smrtnostjo mater in otrok, zato je vredna dodatne pozornosti. Pri takšnem porodu se pogosto poslužujemo operativnemu zaključku poroda (carski rez), ki v tam primeru prav tako povečuje smrtnost in mogoče poškodbe organov, povečuje možnost nastanka neplodnosti in okužbe ran. Obolevanje otrok je minimalno, otroci rojeni s carskim rezom pa imajo pogosteje težave z dihanjem.
Prvi kriterij za diagnozo motnje iztiskanja otroka obstaja v aktivni fazi poroda. Če je odpiranje materničnega vratu počasnejše kot je opisano v zgornjem odstavku, govorimo o motnji. V kolikor se dve uri od začetka aktivnega poroda ne potrdi širjenje materničnega vratu se diagnosticira aresta dilatacija, oziroma zastoj odpiranja. Pred postavljanjem diagnoze je potrebno potrditi, ali so popadki pravilni. Ocenimo jih s posebnim katetrom, ki se skozi vagino vloži v maternico in meri njen notranji tlak. Intenzivnost popadkov se meri v Montevideo enotah: intenzivnost popadkov se meri v milimetrih živega srebra pomnoženo s frekvenco v deset minutnem obdobju. Normalni popadki presegajo 200 Montevideo enot v desetih minutah. V kolikor se intenzivnost pojavlja v dve urnem obdobju, maternični vrat pa se ne širi, lahko postavimo diagnozo aresta dilatacije.
Učinek anestezije na popadke se intenzivno preučuje. Nedavne raziskave kažejo, da epiduralna anestezija podaljšuje aktivno fazo in drugo fazo poroda. Kljub vsem zaključkom nipotrjenega povečanja epiduralne anestezije in pogostosti carskega reza.
Ko porod napreduje mora porodničar potrditi optimalno lego otroka. Bilo kakšna drugačna lega od zatilne povečuje verjetnost distocije.
Drugi fetalni dejavnik, ki vpliva na distocijo je prevelik zarodek (makrosomija), ki se definira s telesno maso višjo od 4500g. Teža zarodka se pri vseh porodnicah ocenjuje po Leopold-Pavlikovi metodi, ali s pomočjo ultrazvoka. Nekateri porodničarji, takoj ko potrdijo prevelik zarodek, priporočajo carski rez.
Anomalije razvoja fetusa, npr. fetus s t.i. vodeno glavo (hidrocefalus), s povečano maso trebuha in vratu, prav tako otežijo porod.
V primeri ko je ženska žlička oblikovana tako, da onemogoča ali otežuje vaginalni porod, pogosto pogojuje potrebi za carskim rezom. Različna merjenja, ki jih izvaja ginekolog, omogočajo oceno dimenzij žličke in porodnega kanala, ter predvidijo potek poroda.
Postopek zdravljenja je odvisen od vzroka. Podaljšan porod je potrebno preprečiti, saj lahko privede do večje smrtnosti matere in otroka, ter daljše hospitalizacije.
Pri neprimernem krčenju maternice se lahko uporabi oksiticin.Oksiticin je peptid, ki nastaja v možganih (ustvarja se v hipotalamusu in se izloča v hipofizo). Oksiticin vpliva na porodne krčenje maternice in iztiskanje otroka. Za pomoč pri porodu se oksiticin proizvaja umetno. Odmerek se določa individualno, torej vsaki porodnici drugače, odvisno od njene reakcije na zdravilo.
Pri abnormalnosti položaja otroka se izvedejo postopki namestitve otroka in poskus poroda s pomočjo vakuum-ekstrakcije.
http://youtu.be/KYhG5Mz5R1I
http://youtu.be/duPxBXN4qMg
http://youtu.be/_QiKngd0pXc