Dojenčki sami ne izbirajo, s čim in ali sploh bodo negovali svojo kožo. O tem ponavadi odločajo mamice, ker pa svojemu malčku želijo le najbolje, je pomembno, da pred izbiro kozmetike zanj razumejo delovanje in posebnosti dojenčkove kože.
Po površini dojenčkova koža seveda zaostaja za površino kože povprečnega odraslega, vendar pa glede na težo dojenčka njegova koža v primerjavi z odraslim zavzema veliko večji delež.
Res je, da se koža dojenčka še izgrajuje in posledično tudi hitreje obnavlja ter celi, a hkrati se od kože odraslega loči tudi v mnogih stvareh, ki jo delajo ranljivejšo in občutljivejšo.
Otroška koža je petkrat tanjša od kože odraslega in zato veliko bolj prepustna. Zaradi slabše strukture hidrolipidnega sloja, ki je sestavni del vsake povrhnjice, je pri dojenčku tudi zmanjšano izločanje večine kožnih žlez, kar prispeva k hitrejšem izsuševanju kože. Medcelične vezi v njegovi koži so izjemno rahle, kolagen in elastin pa šele nastajata, zaradi česar koža hitro razpoka, prav tako zaradi nevtralne pH vrednosti (7) ni sposobna nadzorovati rasti mikroorganizmov, kar jo dela dovzetnejšo za različne okužbe.
Medtem ko žleze znojnice pri dojenčku še niso dejavne, kar onemogoča popolno regulacijo temperature z znojenjem, so lojne žleze lahko precej aktivne. Posledice so vidne kot akne, rdeči obrazni izpuščaji in temenice.
Večini težav z otroško kožo se lahko izognemo s pravilno prehrano, za mamico in dojenčka sproščujočo masažo, ne prepogostim kopanjem, in nego kože s popolnoma naravnimi izdelki.
Pri prehrani se izogibajmo znanim alergenom, kot so jajca, kravje mleko in oreščki, ki so največkrat vzrok za ekceme. Ti ponavadi prizadanejo dojenčke starosti od treh do šestih mesecev, s primerno vlažilno kremo pa lahko težave znatno omilimo.
Druga pogosta težava, ki pesti dojenčke, je plenični izpuščaj. Ta zaradi mehanskega draženja kože nastane na ritki in se lahko v obliki rdečih lis in počene kože razširi vse do stegen. Rešitev je v uporabi plenic iz naravnih materialov, pri katerih smo pozorni na to, da so ves čas suhe, dojenčkova ritka pa naj uživa svobodo brez plenic, kadar je to le mogoče. K hitrejšemu celjenju kože na naravi in otroku prijazen način pripomoreta tudi vlažilna krema in cvetna voda za dojenčke in malčke.
Mnogih težavam se lahko izognemo tudi z redno masažo, ki bo hkrati poskrbela za dvig razpoloženja tako dojenčka kot tistega, ki masira. Pri tem lahko uporabite masažno olje – marelično olje v njem bo kožo navlažilo in zmehčalo, piko na i pa bodo dodala macerirana zelišča: pomirjujoče kamilice, regenerativno učinkujoči ognjič, sproščujoč vonj lipovega cveta in protivnetno delujoča rimska kamilica. Poleg tega nič ne more nadomestiti časa in pristnega stika, ki ga boste med masažo vzpostavili s svojim otrokom.
Na splošno velja, da izdelki za nego dojenčkove kože ne bi smeli vsebovati alkohola, emulgatorjev, konzervansov in drugih aditivov. Sestavine naj bi na kožo delovale blažilno, pomirjajoče in vlažilno, po potrebi pa tudi ustvarjale zaščitno plast in ji pomagale pri celjenju.
Vse naštete koristi koži prinašajo naravna zelišča, med katerimi omenimo predvsem navadni gabez, šentjanževko, ognjič, rimsko kamilico in sivko. Še posebej zadnja je v otroških izdelkih več kot dobrodošla tudi zaradi svojega pomirjujočega vonja, ki zagotavlja dober in krepak spanec.
Zelišča se v kremah za otroke odlično dopolnjujejo s hladno stiskanim kakavovim maslom in mareličnim oljem. Prvo obnavlja kožne celice in koži vrača prožnost, medtem ko ima marelično olje sposobnost mehčanja in zadrževanja vlage v koži.
Druga možnost uporabe zdravilnih lastnosti zelišč je njihova destilacija. Stranski proizvod tega postopka so tako imenovane cvetne vode, ki so zaradi svojega nežnega delovanja, v marsičem podobnega aromaterapiji, še posebej primerne za naše najmlajše.
Pravijo, da so otroci naš največji zaklad, zato temu primerno z njimi tudi ravnajmo. Pri nakupu izdelkov za nego njihove kože ne pomišljajmo in izbirajmo le tisto, kar nam je ponudila narava – najkakovostnejše!