Epiduralna analgezija

Ta zdravila blokirajo živce, ki iz telesa in materničnega vratu prenašajo boleče dražljaje na spodnji del hrbtnega mozga, ter možgane. Rezultat je:
•    minimalna blokada mišičnega tkiva
•    porodnica budno spremlja in sodeluje pri porodu
•    minimalni vpliv na novorojenčka

Pred vstavitvijo katetra anesteziolog preveri podatke o predhodnih boleznih, ter se pozanima o morebitnih ovirah za epiduralno analgezijo. Sledi podroben telesni pregled s posebnim poudarkom na ledvenem predelu hrbtenice. Porodnico se pouči o prednostih, slabostih in morebitnih zapletih, ki so posledica prejetja epiduralne analgezije. Pred vstavitvijo katetra se določi vzpostavljanje venske poti in da infuzija.

Izvajanje

Porodnica se postavi v sedeči, ali ležeči položaj na boku. Na ledvenem predelu kožo steriliziramo. S tanko iglo v podkožno tkivo vbrizgamo majhno količino anestetika, ter se pripravimo na vstavitev večje epiduralne igle. S posebno tehniko se identificira epiduralni prostor, ki je od kože oddaljen 3-4 cm. Skozi epiduralno iglo vstavimo kateter, ter iglo izvlečemo. Kateter se pričvrsti na kožo, sledi testiranje položaja katetra in dajanje zdravil. V tem času se pričakuje popolno sodelovanje porodnice. Analgezijo dosežemo z večkratnim posamičnim doziranjem zdravila, ali s kontinuiranim doziranjem vse do zaključka poroda.

Indikacija za epiduralno analgezijo je lahko medicinska, kot tudi želja porodnice. Od medicinskih indikacij je najpogostejša distocija (nepravilni in neučinkoviti popadki), pri nosečnicah, ki bolehajo za sladkorno boleznijo, bolezni srca in visokega krvnega tlaka, kot tudi pljučnih bolezni. Prav tako se koristi pri mlajših in nekooperativnih nosečnicah.

Kontraindikacije epiduralne analgezije so lahko zavrnitev porodnice, infekcija na mestu vboda, sepsa in resne težave strjevanja krvi. Relativne kontraindikacije so operacije na hrbtenici, nevrološke bolezni in težke srčne bolezni.

Zapleti

Epiduralna analgezija lahko upočasni porod, vpliva na trajanje prve porodne faze, ter upočasnjuje drugo. V primeru, ko porodnica ni sposobna aktivnega stiskanja, nadaljujemo z vakuumskim porodom, ali koristimo forceps metodo.

Možne komplikacije epiduralne analgezije so bolečina na mestu vboda, nezadostna analgezija, hipotenzija (nizek krvni tlak), punkcija dure. Možni vendar zelo redki so tudi resni zapleti, kot npr. epiduralni hematom in visoki spinalni blok.

Ob ustrezni epiduralni analgeziji boste imele povsem normalen porod. Zapleti so možni, vendar redki. Veliko je odvisno od koncentracije zdravil v prvi porodni fazi. Ustrezna koncentracija zdravil prvo porodno fazo podaljša zgolj za 5%, druga faza pa se lahko podaljša za 25%. Z uporabo nizke koncentracije lokalnih anestetikov se odstotek porodov s Carskim rezom ne poveča, lahko pa se poveča odstotek vakuumskih porodov in porodov s pomočjo forceps metode.
 

Zaključek

Epiduralna analgezija je v rokah veščega in izkušenega anesteziologa varna metoda za blaženje porodne bolečine. Največja dobrobit analgezije je zagotovo porod brez bolečin. Od vseh današnjih dostopnih metod ta tehnika najučinkoviteje zaduši stresni odgovor na bolečino, omogoča večjo stabilnost krvožilnega sistema, ter izboljša pretok krvi med posteljico in fetusom. Pri visokorizičnih nosečnicah in ogroženosti fetusa omogoča boljši izhod poroda tako za otroka, kot mater.