Običajne dnevne potrebe so 50 mikrogramov in ker so telesne zaloge le okrog 5 miligramov, bi jih brez nadomeščanja porabili že po nekaj mesecih. Več folne kisline se rabi v določenih življenjskih okoliščinah in položajih: v obdobju rasti, med nosečnostjo in dojenjem, ob okužbah, po dolgotrajnem stresu, pri alkoholikih, pa tudi pri drugih boleznih in jemanju nekaterih zdravil. V telesu se pretvori v biološko dejavno folinsko kislino, ta prenaša metilne skupine in je ob pomoči vitamina B12 nujen dejavnik v presnovi in celični delitvi. Omogoči tvorbo, obnovo in pravilno delovanje krvnih telesc, pomanjkanje pa privede v slabokrvnost. Posledično zvečan homocistein postane toksičen za srce in žile podobno kot zvečan holesterol, kriv je za poškodbe živcev in nastanek duševnih bolezni, denimo starostne depresije in demence, je pa tudi rakotvoren.
Zelo pomembno je odkritje, da sta v nosečnosti od folne kisline odvisna razvoj zarodka in rast ploda. Že četrti teden po spočetju se v zarodku razvije hrbtenični kanal (nevralna cev), ki pa se ob njenem primanjkljaju ne zapre pravilno. Okvare nastanejo v predelu glave in hrbtenice. Mnoge so nezdružljive z življenjem. Če pa se otroci z njimi rodijo, največkrat niso sposobni normalno živeti, ali pa so tudi telesno ali duševno prizadeti. Nesreča ne pride le po neobvladljivem naključju.
Dokazano je, da lahko jemanje 400 mikrogramov folne kisline na dan od časa zanositve do tretjega meseca nosečnosti značilno zmanjša možnost nastanka omenjene nepravilnosti. Ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, imajo še posebno nizko raven folne kisline, zato naj začnejo jemati ta vitamin takoj, ko prenehajo z zanositveno zaščito, zanosijo pa naj po možnosti šele čez tri mesece. Enako velja za tiste, ki jemljejo antiepileptike, pa za vse, ki so že rodile otroka z anomalijo nevralne cevi ter sladkorne bolnice in ženske z vnetnimi črevesnimi boleznimi, le da potrebujejo desetkrat večji odmerek, zato naj stopijo h ginekologu, ki jim bo omogočil pravilno nosečnost s predpisom takšnega zdravila na recept. V nevarnosti je tudi plod pri materah, pri katerih folatna presnova poteka z manj obstojno in manj dejavno različico encima MTHFR (metilentetrahidrofolat-reduktazo). Encimska sestava je sicer zapisana v genih, a je genski pregled teh žensk zaenkrat bolj zapleten kot dajanje folne kisline vsem, ki nameravajo zanositi. Ker je veliko rojstev tudi nenačrtovanih, ženskam v rodni dobi priporočamo, da se prehranjujejo z uravnoteženo prehrano tako rastlinskega kot živalskega izvora in s tem zagotovijo zadosten vnos folne kisline in vitamina B12, katerih primanjkljaj je lahko usoden za njihove potomce, v napornejših življenjskih trenutkih pa naj sežejo po nadomestnih vitaminskih pripravkih.
V skrbi za zdravo nasledstvo ponekod v svetu, denimo v ZDA, živilom iz žitaric dodajo folno kislino, v želji po zaščiti starejših ljudi pred nevrološkimi boleznimi, pa razmišljajo tudi o dodatku vitamina B12.