Genitalni herpes se prenaša s spolnimi odnosi, zelo redko pa z uporabo skupnih toaletnih predmetov. Okoli 30% odraslih oseb je okuženo s HSV tip 2, pri polovici pa se simptomi pokažejo zelo redko. Inkubacijska doba virusa je 3-8 dni, zelo redko pa dlje kot 14 dni.
Prva erupcija bolezni (primarna infekcija) se pojavi v živčni gangliji spodnjega dela hrbtenice, kjer je lahko pritajena več let. Pogost je pojav recidiva – ponovnega nastopa simptomov (sekundarna infekcija), na koncu pa se s perineuralnem širjenjem virusa bolezen pojavi na več mestih. Recidive najpogosteje spremljajo močni čustveni odzivi, različnih emocionalnih stanj kot npr. depresija, tesnoba, sovražnost, fizični napor, nespečnost in utrujenost.
Virus se ob porodu lahko prenaša na novorojenčke, ter lahko povzroči hudo vnetje pljuč, sepso in smrt, zaradi nezrelosti njegovega imunskega sistema in neadekvatne protivirusne zaščite.
Celo v primeru izpostavljenosti virusu, se pri mnogih ženskah ne razvijejo nikakršni simptomi, niti ne posumijo, da v sebi nosijo virus. Znanstvene raziskave so pokazale, da so ženske, za katere velja velika nevarnost erupcije bolezni, v 47% samo prenašalke virusa. Izrazitejši simptomi se pojavijo v primeru primarne infekcije: nelagodno počutje, v predelu spolovila napeta in mehurčkasta koža. Ko se mehurčki predrejo za sabo puščajo številne boleče poškodbe sluznice in kože, ki jih pogosto spremlja povišana telesna temperatura. Ulceracije (poškodbe kože, ranice) se ponavadi zarastejo v desetih do dvajsetih dnevih.
Spremembe na spolovilu navadno spremljajo bolečine limfnih žlez v preponah in pekoče uriniranje. Diagnoza se postavi z ginekološkim pregledom, potrdi pa se z jemanjem brisa iz aktivne ranice herpesa za celično kulturo, ali imunofluorescentnim testom. Virusi herpesa se težko razvijajo v kulturi, tako da so raziskave velikokrat negativne. Glede na to, da ima večina ljudi protitelesa proti virusom herpesa, natančnejše krvne raziskave in preverjanje statusa protiteles ostajajo sekundarnega pomena.
Genitalnega herpesa se ne da pozdraviti, vendar se lahko s čim hitrejšim potekom zdravljenja izognemo pojavi mehurčkov, zmanjšamo tegobe in preprečimo pogostost recidivov. Zdravljenje po medikamentni poti zajema številna protivirusna zdravila kot so: aciclovir (Acic, Aciclovir, Virolex), valaciclovir (Valtrex), ali famciclovir (Famvir) v obliki tablet, ali protivirusne kreme. Proti bolečinam pomagajo analgetiki (Voltaren, Ketonal).
V primeru primarne infekcije z genitalnim herpesom neposredno pred porodom, se zaradi nevarnosti okužbe otroka, nosečnost zaključi s carskim rezom. V času zadnjih tednov nosečnosti, se pri nosečnicah z genitalnim virusom priporoča profilaktična doza protivirusnih zdravil (Aciclovir).
Izjemno učinkovito sredstvo za zdravljenje genitalnega herpesa in to brez nezaželenih stranskih učinkov je česen. Za česen (Alcin, Garlic Allium Complex) je znanstveno dokazano močno protivirusno, antibakterijsko in protiglivično delovanje. Uživa se v kapsulah, ki jih zaužijemo ob pekočem občutku, torej še pred izbruhom herpesa. Priporoča se takojšnji vnos 12-tih kapsul in nadaljevati s tremi do štirimi kapsulami vsake štiri ure. Zaradi izrazito neugodnega vonja se priporočajo kapsule, ki jim je odvzet češnjev vonj. Ženkam, ki imajo herpes dlje časa in planirajo nosečnost, ali so že noseče, se priporočajo dve kapsuli česna na dan, doza pa se v primeru večje izpostavljenosti stresu lahko poveča na šest do osem kapsul dnevno.
Ekstrakt melise (Melissa officinalis) ima pri infekciji s herpesom, prav tako protivirusni učinek. Ovira nastanek mehurčkov in v kolikor se uporabi takoj po izbruhu simptomov pospeši celjenje. Prejema se v obliki kreme, ki se koristi 2 – 4 krat na dan, 2 – 5 dni. Na enak način se lahko prejema olje avstralskega čajevca (Melaleuc). V primeru, da omenjena zdravila ne preprečijo izbruh herpesa, se lahko uporabi cinkova krema, krema z vitaminom E, oziroma krema z litijem, ki se uporablja štirikrat dnevno, vse dokler mehurčki ne izginejo. V tej fazi simptome blažimo tudi s kopelmi blage kamilice, ali ognjiča.
Nekatere ženske se proti herpesu uspešno borijo s povečanim vnosom aminokisline lizin, istočasno pa znižajo vnos aminokisline arginin v prehrani. Redno uživajte antioksidante kot so vitamin C, cink in bioflavonoidi. Lizin se uživa trikrat dnevno po 400mg, živila bogata z lizinom pa so: krompir, pivski kvas, ribe, leča in jajca. Živila bogata z argininim, ki se jih je potrebno izogibati so: čokolada, arašidi in orehasti plodovi. Priporočena dnevna doza vitamina C je 200mg, cinka 100mg. Še pred pojavom simptomov jih uživajte skupaj z bioflavonoidi (Flavonoid Complex).
Literatura:
1.Hoyme UB. Aktuelle Aspekte der Herpesinfektion. T&E Gynäkologie
2. Villa A, Berman B. Genital herpes infection: beyond a clinical diagnosis. Skinmed.
3. Crumpacker CS. Use of antiviral drugs to prevent herpesvirus transmission. N Engl J Med.