Hepatitis B

Jedro vsebuje DNK in DNK-polimerazo in se replicira v jedru inficiranih hepatocitov (jetrne celice). Površinski ovoj se ustvarja v citoplazmi celice, še iz nejasnih razlogov v veliko večji meri kot je potrebno. Njegova prisotnost v krvi (HBs-Ag ali Australia Antigen) se dokazuje z imunološkimi metodami, ki govori o prilogi aktivne hepatitis B infekcije, oziroma infektivnega statusa. Karakteristična najdba tega antigena je še v času inkubacije, običajno 1 – 6 tednov pred izbruhom kliničnih znakov ali laboratorijskih znakov bolezni, v času rekonvalescence pa se izgubi v krvi.

Protitelesa proti tem antigenu se pojavijo tedne ali mesece po izbruhu klinične bolezni, ter se doživljenjsko perzistirajo (Anti-HBs). Notranje jedro virusa (HBc-Ag) se navadno nahaja v serumu, nahajališče protiteles proti virusnemu jedru (Anti-HBc) pa kaže na aktivno razmnoževanje virusa. Ta protitelesa so prisotna na začetku pojave kliničnih simptomov, nato se njihova vsebnost postopoma znižuje. Tretji antigen, ki se pojavlja pri tej infekciji, je peptid iz virusnega jedra (HBe-Ag), čigar prisotnost je značilna v produkciji viralne DNK polimeraze. Prisotnost HBe-Ag v serumu označuje močno virusno replikacijo in močno okužbo krvi, kar govori o visokem tveganju za nastanek kronične bolezni jeter. Nasproti temu, prisotnost protiteles proti e-antigenov (Anti-HBe) pomeni manjšo infektivnost in običajno velja kot prognoza za benigen potek bolezni.

Akutna oblika hepatitisa B v kronično obliko (carrier-status) prehaja pri 6 – 10% gostiteljih virusa, pri dojenčkih in majhnih otrocih pa ta odstotek znaša 60 – 90%. Računa se, da je najmanj 1/3 kroničnih gostiteljev virusa otrok in odraslih, okuženih že v otroški dobi. Pri okoli 25% odstotkih pacientov se razvije ciroza jeter, ali primarni karcinom jeter. Tveganje prenosa z mame na otroka obstaja pri materah z akutno HBV infekcijo, ali infekcijo s kroničnim infektivnim statusom. Infekcija otrok se zgodi v 70 – 80% v kolikor so bile mame pozitivne pri HBs-Ag in HBe-Ag, odstotek pade na vsega 6% v kolikor je prisoten samo HBs-Ag. Največje tveganje prenosa infekcije v nosečnosti je ravno porod.

Simptomi

Inkubacijska doba znaša med 50 – 150 dni, v povprečju 90 dni. Najpogosteje se pojavlja kot izguba apetita, občutek slabosti in močne utrujenosti, glavobolov, slabosti, bruhanja, osip, bolečine v sklepih, kasneje 3-10 dni se pojavi rumenkasta barva kože in beločnic, ali temno obarvani urin. Ko se porumenelost zniža, običajno popuščajo tudi drugi simptomi. Zlatenica je najintenzivnejša v prvem in drugem tednu, za tem se pričenja faza ozdravljanja, ki traja nadaljnjih dva do štiri tedne. Intenzivnost, kot tudi trajanje je odvisno od imunskega statusa okuženega, kot tudi neznanim odnosom med virusom in gostiteljem, zaradi česar je včasih bolezen podobna gripi, včasih pa se konča tudi s smrtjo. Diagnoza se postavlja na temelju simptomov, kliničnih in laboratorijskih pregledov.

Zdravljenje

V večini primerov posebno zdravljenje ni potrebno, specifičnega zdravila proti hepatitisu B ni. Cepljenje proti hepatitisu B (Engerix A) se priporoča vsem osebam, za katere obstaja povečano tveganje okužbe, npr. zdravstveno osebje. Preventivno zdravljenje je sestavljeno s kombinacijami imunoglobulina (Hepatitis B-imunoglobulin) in cepiva znotraj 14-tih dni od ekspozicije. Nosečnost ni kontraindikacija za dajanje cepiva in imunoglobulina, otroci mater, ki so HBs-Ag in HBe-Ag pozitivne, ali samo HBs-Ag pozitivne, dobijo takoj po porodu pasivno in aktivno zaščito: imunoglobulin in cepivo (HB-Vax K, Engerix K). Zdravljenje kroničnih form hepatitisa B je odvisno od številnih kriterijev. Prejema se interferonska terapija: interferon alfa 2b (Intron A) v visokih odmerkih, ki v 10 – 30% primerih vodi do trajne eliminacije virusa. Nove terapevtske metode so sestavljene iz kombinacij interferona in famciklovira (Famvir), oziroma lamivudina (Epivir). Pri fluminantnih oblikah ne preostane drugega kot transplantacija jeter.

Alternativno zdravljenje

V kolikor pri hepatitisu B ni dodatnih komplikacij, je potrebna stroga jetrna dieta, strogo mirovanje in stroga omejitev telesnih aktivnosti, ki pri zdravljenju nimajo dokazanih zdravilnih učinkov. Pri prehrani se priporoča zmanjšanje vnosa maščob, še posebno živalskega porekla, sladkorja in proteinov, ter povečanje vnosa rastlinskih vlaken (Fiber Supplement). Izogibati se je potrebno tudi drugih živil živalskega porekla, kofein, gaziranih pijač, čokolade, nekaterim vrstam čaja, hitre prehrane, sladkanih sadnih napitkov, umetnim sladilom in rafiniranemu sladkorju. Po drugi strani se priporoča vnos polnozrnatih žit, rjavega riža, integralne in graham testenine, tune, zelenjavo, vseh vrst stročnic, večine naravnih sokov, svežega sadja, soje in olivnega olja. Jetrom najboljša zelenjava je korenje in druge, ki vsebujejo obilo beta-karotena, karotenoidov in flavonoidov, ki to zelenjavo obarvajo in spadajo med antioksidativne snovi (Caroteinid Complex, Flavonoid Complex). Pomaga tudi regrat, ki z visoko vsebnostjo lecitina podpre metabolizem mastnih snovi v jetri in znižuje vsebnost endogenega holesterola.

Ne priporočajo se obilni obroki, raje jih razvrstite v štiri manjše, pri čemer naj bo zadnji obrok vsaj pet ur pred spanjem. Spremembo v prehrani je potrebno vnesti postopoma, korak za korakom. Za alkohol in zdravila velja popolna prepoved. Pri stimulaciji imunološkega odgovora pomembno vlogo igra redukcija stresa, pravilen razpored dnevne aktivnosti in dnevnega počitka – primerna dnevna rutina. Konstantno ugoden stimulativen učinek na imunski sistem so pokazali tudi preparati ehinaceje (Echinacea purpurea), ki vpliva na aktiviranje T-limfocitov. Vsekakor je potrebno partnerja opozoriti in razjasniti njegov HBV status, oziroma preventivno cepiti. Do tedaj svetujemo zaščitene spolne odnose.

http://youtu.be/QMwIMaZDA5Y

Literatura:

1. Kumar R, Agrawal B. Novel treatment options for hepatitis B virus infection. Curr Opin Investig Drugs.
2. Chen CH, Eng HL, Lee CM, Kuo FY, Lu SN et al. Correlations between hepatitis B virus genotype and cirrhotic or non-cirrhotic hepatoma. Hepatogastroenterology.
3.Schneeweiß B. Hepatitis B Impfung, Schutz für die Leber, frauenheilkunde plus
 

Sorodni članki: 

• HPV –  humani papiloma virus
• Klamidija
• Kandida
• Hepatitis B
• Gonoreja
• Gardnerella vaginalis