Kaj je inkontinenca?

Kako razširjena je ta tegoba?

Prav zato, ker se veliko ljudi nekako sramuje te težave in o njej niti ne spregovorijo, je zabrisana tudi slika o pogostnosti pojava te težave, ki ima vse značilnosti bolezenskega stanja. Zdravniki splošne medicine vendarle vedo povedati, da je to dokaj razširjen bolezenski pojav, ki je pogostejši med starostniki, vendar se lahko pojavi tudi v zgodnejših obdobjih in je nekoliko pogostejši pri ženskah.

Kaj privede do tega, da ne moremo nadzorovati uriniranja?

 
Približno 30 cm dolgi mišični cevki — sečevoda, ki potekata po zadnji strani trebušne stene, povezujeta ledvici z mehurjem ali sečnikom, valovanje mišičja v stenah sečevoda pa omogoča, da seč po kapljicah odteka iz ledvic v mehur. Mehur, votel organ hruškaste oblike, ki ga znotraj prekriva sluznica, je raztegljiv »zbiralnik« urina, in ko se v njem zbere približno 200 do 250 ccm seča, občutimo to kot pritisk in potrebo po odvajanjuvode. Pri popolnoma zdravem človeku se takrat mišičje sečnika skrči, mišica zapiralka na ustju sečnice in sečnika se odpre in urin odvajamo z rahlim trebušnim pritiskom.

Pri ljudeh, pri katerih je ta naravni način izločanja urina moten, pa se začne dogajati nekaj drugega: urin lahko zaradi nekaterih zunanjih dražljajev nenadoma izteče iz mehurja, četudi ni poln, ali pa celo — zaradi različnih vzrokov — nenehno odteka po malem, po kapljicah.

Razlogi oziroma vzroki niso le enoplastni, več jih je, vsekakor pa ima pri tem pomembno vlogo splošna oslabitev mišičja v in okoli mehurja, ki nadzoruje in uravnava kontrolirano izločanje seča. Znano je, da se tegobe te vrste pogosteje pojavljajo pri ženskah, na primer po porodu, pa tudi pozneje, ko s splošnimi spremembami, povezanimi s spremenjenimi hormonskimi ravnovesji, ohlapnejšim mišičjem in vezjem v predelu trebuha, postane izločanje urina moteno.

Na katere opozorilne znake moramo biti pozorni?

 
Pravzaprav bi naredili sebi največ koristi, če bi ukrepali takoj, ko opazimo, da nam »uide«, kadar na primer kašljamo, kihamo, se smejimo in pa tudi, ko opravljamo težja fizična dela ali če se to zgodi med kakšno športno aktivnostjo.

Vrste urinske inkontinence

• Stresna inkontinenca—o njej govorimo, ko ob trenutnih fizičnih obremenitvah, kot so kašelj, kihanje, smeh, dviganje bremen ali nenadne spremembe položaja, pride do uhajanja urina.
• Urgentna urinska inkontinenca oz. čezmerna aktivnost sečnega mehurja—zanjo je značilno krčenje mišic sečnega mehurja tudi takrat, ko mehur še ni napolnjen in bi moral še sprejemati seč.
• Mešana inkontinenca – o njej govorimo, kadar se hkrati pojavita nezadostno delovanje mišice zapiralke in čezmerna aktivnost sečnega mehurja.
• Nekateri omenjajo tudi funkcionalno ali iatrogeno inkontinenco. V teh primerih oseba zaradi svojega fizičnega ali psihičnega stanja ni sposobna doseči toaletnih prostorov.

Kako si lahko pomagamo sami?

 
Najprej poglejmo, kako je urejeno naše splošno življenje: ali morda ne pretiravamo z alkoholom in kavo, preveč začinjeno hrano, določenimi vrstami (predvsem kislega) sadja in sokovi, ker vse draži mehur.

Tudi neredno odvajanje blata in napenjanje, ki spremlja trdovratno zaprtje, je dejavnik, ki poslabša stanje motenega izločanja urina.

Prekomerna telesna teža je še en nespregledljiv dejavnik, kajti zaradi »fizikalnih zakonov« je logično, da maščobno tkivo pritiska na spodnji del trebuha, torej tudi na mehur.

Prva pomoč v sili:

• v neprijetnih situacijah, ko pričakujemo, da bomo zaradi kihanja, kašljanja ali smejanja izpustili kakšno kapljico urina, naredimo »pregrado« tako, da prekrižamo noge.
• In še en nasvet posebej priporočljiv za ženske: mišice medeničnega dna, ki upravljajo tudi z mehurjem, sečnicama in vagino, krepimo s tako imenovanimi Keglovimi vajami. Med uriniranjem počasi skrčimo mišice medeničnega dna tako, da zaustavimo odtekanje urina, počakamo nekaj sekund in nato nadaljujemo z uriniranjem, spet prekinemo in nato nadaljujemo z izločanjem urina. To koristno vajo krčenja mišic je mogoče delati tudi sicer, ne da bi urinirali, in to v kateremkoli položaju, torej sede, leže ali stoje.
• Za preprečevanje nadležnega občutka mokrote na perilu, ki je posledica uhajanja urina, pa so danes na voljo tudi posebni vložki, ki uhajajoči urin ne samo vpijejo ampak zavirajo tudi njegovo razkrajanje in širjenje neprijetnega vonja. In ker dolgotrajno nenadzorovano izločanje urina lahko povzroči tudi neprijetna vnetja na in okoli spolovila, celo na zgornjih predelih stegen, čim prej zaupajte tegobo svojemu osebnemu zdravniku oziroma (ženske) ginekologu. Četudi vam
  je neprijetno — razumel bo vašo zadrego, predvsem pa se bo potrudil poiskati vzroke in jih kolikor mogoče omilil, če jih ni mogoče popolnoma odpraviti.

Vir: ABCzdravja