Klomifen: spodbujanje ovulacije

Zdravljenje

Indukcija ovulacije s klomifenom se prične med tretjim in petim dnevom cikla in to pet dni z dozo 50mg/dan, kar v skoraj 50% primerov pripelje do ovulacije. V kolikor pri pacientkah ovulacije ni, se doza poveča na 100mg/d. V nasprotju se pri zelo občutljivih pacientkah odmerek začne s 25mg/d. Vsaj en cikel je potrebno spremljati z ultrazvočnim pregledom, ker lahko le na ta način potrdimo odgovor jajčnikov; ali je prišlo do ovulacije ali ne in ali se je sluznica maternice razredčila ali ostaja nespremenjena. Jemanje klomifena se običajno predpiše za pet dni, novejše raziskave japonskih znanstvenikov pa svetujejo jemanje klomifena vse do ovulacije.

Odmerek se lahko poveča tudi na 150 mg/d ali celo na 250 mg/d, potem pa je njegova klinična učinkovitost povsem neuporabna. Indukcija se lahko izvaja skozi 3 – 6 cikle, tri v primeru, ko je zaradi antiestrogenega delovanja nosečnost negotova in šest v kolikor ženska ne ovulira. V kolikor ženska v treh mesecih ne zanosi, se lahko opravi postkoitalni test (PCT). Klomifen spreminja sluz materničnega vratu, zato je nadaljnja indukcija brez intrauterine inseminacije (IUI) brezpredmetna. Injekcija HCG-a s katerim se inducira ovulacija je redko potrebna, do ovulacije pride tudi brez nje. Nadaljnji shematski postopki:

•    Izvesti HSG (radiološka preiskava rodil)
•    Predpisati klomifen, zdravljenje spremljati z ultrazvokom

Ob ovulaciji

•    Več kot trije folikli – odnehati zaradi nevarnosti večplodne nosečnosti
•    Po treh mesecih izvesti PCT – če je negativen pacietnko napotiti na IUI
•    Po šestih mesecih nenosečnosti pacientko napotiti na IUI
•    Tanek endometrij – napotiti k specialistu

V kolikor pacientka ne ovulira

•    Dodati metformin BMI > 27
•    Dexamethason, če ženska kaže znake hiperandrogenizma (poraščenost, akne)
•    V primeru visoke vsebnosti LH – napotiti na drilling jajčnikov

Prednosti in slabosti

Klomifen se je na tržišču pojavil že pred mnogimi leti, zato dobro poznamo njegove prednosti in pomanjkljivosti. Res je, da veliko žensk privede do ovulacije, vendar številne ženske kljub temu ne zanosijo. Razlogi verjetno tičijo v visoki vsebnosti LH, antiestrogenskemu efektu (tanek endometrij, sprememba na cervikalni sluzi) in slabemu vplivu na jajčece.

Pri 10-30% pacientk se šest mesecev po terapiji pojavi rezistenca na klomifen (ne ovulirajo). Klomifen se omenja tudi pri večji verjetnosti spontanega splava. Težavne so tudi večplodne nosečnosti, npr, incidenca peterčkov je nekajkrat višja kot v naravi, kar samo kaže na upravičenost UZ monitoringa. V kolikor žensko telo reagira z razvojem večjega števila folikul, se je bolje tempiranim spolnim odnosom odpovedati, v naslednjem mesecu pa znižati odmerek klomifena.

Reference

Preberite še:

Zdravljenje neplodnosti z gonadotropini
Gonadotropini
Metode umetne oploditve
IVF
Ženska neplodnost
Moška neplodnost
Neplodnost