Lobanjske mečave pri dojenčku

Zakaj in kako se spreminjajo mečave?

Ob rojstvu je na stikih ploščatih lobanjskih kosti pri novorojenčkih prisotnih 6 mečav.

Od šestih je možno otipati le dve (ostale so že skoraj zarasle). Večja se imenuje sprednja ali “velika mečava” in se nahaja med čelnicama in temenskima kostema. Navadno je oblikovana v obliki romba.
Druga mečava, ki jo je možno otipati je zadnja ali “mala mečava”, ki se nahaja med temenskima kostema in zatilnico.
Velikost mečav je lahko zelo različna. Navadno velikost velike mečave narašča od rojstva do 2. meseca starosti, nato pa se postopoma zmanjšuje.

Normalno je, da velika mečava utripa v ritmu srca.

Mala mečava v zatilju se zapre prav kmalu po rojstvu. Pri mnogih novorojencih je celo takoj po prvem mesecu starosti ni več mogoče otipati. Večinoma pa se mala mečava zaraste do konca 2. meseca starosti.

Velika mečava ostaja odprta v povprečju do leta in pol. Čas zapiranja velike mečave je lahko pri povsem zdravih otrocih precej različen. Pri nekaterih se zapre že okrog 9. meseca, pri drugih, sicer zdravih otrocih, pa ostaja odprta celo po 2. letu starosti.

Čemu služijo z vezivom prekriti mehki deli lobanje pri plodu in novorojenčku?

1. Mečave in nekoliko razmaknjeni stiki lobanjskih kosti (imenovani “lobanjski šivi”) med porodom omogočijo začasno zmanjšanje oboda lobanje, ki se “stisne” in tako lažje zdrsne skozi “porodni kanal”.

2. Druga vloga mečav in nezaraslih lobanjskih šivov pa je, da omogočajo primerno rast možganov, ki je še posebno hitra prav v prvem letu življenja. Ko se rast možganov umiri se zarastejo tudi mečave in lobanjski šivi.

Kako so zaščiteni možgani?

Kljub odprtosti lobanjskih mečav za otroške možgane ni večje nevarnosti poškodb. Pod kožo lasišča je močna vezivna opna, pod njo pa še tri možganske ovojnice. Razen ovojnic obliva možgane še tanka plast možganske tekočine, ki se stalno obnavlja in kroži iz notranjosti možganov na površino obeh možganskih polobel. Tudi ta tekočina varuje možgane pri nenadnih premikih glave ali vsega telesa.

Kljub temu pediatri v prvih letih otrokove starosti svarimo pred pretiranim neposrednim obsevanjem glavice s sončnimi žarki.

Oblika mečave je lahko simptom bolezni

Razen omogočanja hitre rasti pa ima velika mečava svoje pomembno mesto pri kliničnem ugotavljajnju različnih bolezenskih stanj dojenčka.

Tako lahko močno izbočena in napeta mečava opozarja na povečan pritisk v lobanji, ki lahko nastane zaradi možganske otekline, krvavitve ali zastoja možganske tekočine. Vsa stanja so zelo resna in terjajo takojšnji zdravniški pregled. Nasprotno stanje, ko je mečava izrazito vdrta in ima otrok še druge znake, ki kažejo na izgubo telesne tekočine (bruhanje, driska, vročina), nakazuje hudo izsušenost otroka, kar je prav tako zelo resno stanje in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo.

Pomembno je tudi opazovanje zaraščanja velike mečave. Prezgodnje zaraščanje mečave (n.pr.: pred 6. do 8. mesecem starosti) in zgodaj zarasli lobanjski šivi, kažejo na upočasnjeno ali zaustavljeno rast možganov. Zelo na široko odprta in počasi zaraščajoča mečava (po 2. ali 3. letu starosti) lahko opozarja na nekatere kronične bolezni, kot so pomanjkanje vitamina D (rahitis), hipotiroza (motnja v delovanju ščitnice) ali hidrocefalus (motnja v obtoku možganske tekočine).