Pomanjkanje magnezija lahko povzroči hipomagneziemijo, hipomagnesurijo, hipokalcemijo in hipokaliemijo. Hipokalcemija povzročena s pomanjkanjem magnezija izhaja iz neadekvatne izmenjave magnezija in kalcija, kar povzroča zmanjšano absorbiranje kalcija na nestabilnih površinah kosti. Tudi, če se terapija z magnezijem prične takoj in je koncentracija magnezija v plazmi hitro rastoča, se prisotnost kalcija dviguje zelo počasi.
Tesno sodelovanje med homeostazo magnezija in kalcija ima potencialno velik klinični pomen. Poviševanje vrednost magnezija za zdravljenje hipokalcemije ima v zdravstvenih ustanovah velik pomen.
Med nosečnostjo magnezij pomaga pri ohranitvi in obnovi telesnih tkiv, lahko zmanjša zaostanek v rasti ploda in preprečuje eklampsijo, ter poveča telesno maso zarodka. Hudo pomanjkanje magnezija lahko privede do preeklampsije, prirojenih anomalij in celo višjo umrljivost dojenčkov.
Priporočljiva vsebnost magnezija za ne-noseče ženske je 280 mg, za nosečnice 300 mg in 350 mg za doječe matere.
Homeostaza magnezija in kalcija v organizmu deluje tako, da magnezij mišice sprošča in umirja, kalcij pa stimulira njihovo delovanje. Ustrezna vsebnost magnezija v nosečnosti preprečuje prezgodnje kontrakcije maternice in pomaga pri ohranitvi nosečnost vse do predvidenega datuma poroda. Nizka vsebnost magnezija dokazano prispeva k nastanku eklampsije in krčev, pojavi se lahko tudi preeklampsija oz. visok krvni tlak v nosečnosti in prezgodnji porod.
V Sloveniji že vrsto let za zdravljenje eklampsije predpisujemo magnezijev sulfat. Magnezij lokalizira učinke, ki povzročajo cerebralno vazodilatacijo in posledično znižajo cerebralno ishemijo (pomanjkanje krvi v tkivu oz. organih). Na ta način preprečuje nevronske anomalije, ki jih povezujemo z ishemijo. Magnezijev sulfat vpliva tudi na delovanje drugih organov, zato je potrebna previdnost, saj bi bili samo koristni učinki neverjetno naključje.
Magnezij je pomemben pri rasti kosti in zob, prav tako uravnava delovanje trebušne slinavke in izločanje inzulina, ter posledično uravnava sladkor v krvi, nujno pa je potreben za delovanje nekaterih encimov.
Nosečnice so še posebej občutljive in enako dojemljive na vse informacije, tako verodostojne, ter utemeljene pa do povsem neverodostojnih in povsem neumnih. Pogosto se srečujejo z »nasveti«, da se mora magnezij po 35. tednu nosečnosti izločiti iz prehrane. Te trditve so povsem neutemeljene in izhajajo iz povsem nepotrebne previdnosti, ki nima nobene veze ne z zdravjem matere, kot tudi ne z zdravjem zarodka. Tudi farmakološki nadomestek čistega magnezija z vitaminom C, če v tableti niso prisotne druge snovi, je povsem nenevaren.
Raziskave pediatrov so pokazale, da lahko pomanjkanje magnezija povzroči sindrom nenadne smrt v zibelki (SIDS).Mehanizem o katerem so razpravljali gre v smeri kontrole termo-regulacijskih mehanizmov s pomočjo maščobnega tkiva, kot posledica pomanjkanja magnezija pri materi. Prav zaradi tega avtorji raziskave priporočajo preventivni dodatek magnezija v nosečnosti. Pomanjkanju magnezija botruje tudi kajenje (pasivno in aktivno), ter stres.
Živila bogata z magnezijem so:
• Polnozrnati kruh
• Žita
• Testenine
• Riž
• Fižol in grah
• Orehi
• Tuna
• Jajca
• Špinača
• Ovseni kosmiči
• Črni čaj
• Jagode
• Avokado
• Donat mg
Če uživate zdravo in raznoliko prehrano, potrebe po magnezijevem dodatku k prehrani ni. Vse več nosečnic v času nosečnosti uživa nekatere vitaminske dodatke, ki pa vsebujejo tudi dovolj magnezija in kalcija. Če kljub temu mislite, da so vaši obroki magnezijevo manj bogati, se o dodatku pogovorite s svojim ginekologom.
Znaki pomanjkanja magnezija:
• Slabost
• Bruhanje
• Izguba apetita
• Utrujenost
• Nespečnost
• Trzanje mišic- krči
• Pešanje spomina
• Nepravilen srčni utrip
• Šibkost
Preberite še: