Mikoplazme

V kolikor mikoplazme iz kateregakoli razloga prispejo v maternico ali jajcevoda, lahko izzovejo vnetno bolezen medenice (PID) z razvojem brazgotinastih sprememb na mali žlički, abscesa, ali neprehodnost jajcevoda. Pri okoli 25% pacientk z adneksitisom (vnetje jajcevoda in jajčnika) se izolira Mycoplasma hominis. V kolikor je pozitiven izvid na brisu materničnega vratu, se odstotek vzpne na 40%. Mikoplazme se izolirajo pri manj kot 1%, ureaplazme pa pri manj kot 5% spolno neaktivnih dekletih. Mikoplazme se v genitalni trakt običajno naselijo po puberteti in so popolnoma odvisne od spolne aktivnosti. Pri pričetku vstopanja v svet spolnih odnosov pogostost mikoplazme pri dekletih naraste na 17%, ureaplazme pa celo na 75%. Pri nastanku moške neplodnosti vloga mikoplzem še ni povsem jasna, pri ženskah pa se poleg PID, razpravlja tudi o njihovi vlogi pri nastanki spontanega splava.
 

Simptomi

Pri asimptomatskih infekcijah je značilen neznatno povečan vaginalni izcedek. Mikoplazme se najpogosteje ugotovijo z vaginalnim brisom, zelo redko pa z brisom materničnega vratu in uretra. Prav nasprotno pa se njihovo širjenje v vagini, delno na materničnem vratu, maternici, jajcevodih, oziroma njihovo širjenje na malo žličko, odraža v polnem patogenem značaju. Simptomi, ki se ob tem pojavljajo niso specifični. Zajemajo bolečine in napetost v spodnjem delu trebuha, močnejši vaginalni izcedek in boleče spolne odnose. Pojavi se lahko slabost, bruhanje, povišana telesna temperatura, nepravilne krvavitve, kot tudi motnje s strani urinarnih poti. Pri ženskah ja najbolj patogena Mycoplasma hominis, moški pa imajo več težav z Ureaplasmo urealyticum. Diagnoza se postavlja na osnovi izolacije povzročitelja iz brisa materničnega vratu, ali uretra.
 

Zdravljenje

V kolikor gre za spremljevalno infekcijo zdravljenje ni potrebno. Če pa so mikoplazme edini povzročitelji infekcije, se poslužimo medikamentoznega zdravljenja. Zdravila so tetraciklini (Doxycyclin), ki se ga prejema 10 – 14 dni in je učinkovito pri vseh vrstah mokoplazem. Pri terapiji Mycoplasme hominis so na razpolago še linkomicin (Lincocin) in clindamicin (Dalcin), pri zdravljenju Ureaplasme urealyticum pa učinkovito deluje še eritromycin (Eritromicin). Ciprofloksacin (Ciprobay, Ciprinol) pa učinkuje pri obeh povzročiteljih.
 

Alternativne možnosti zdravljenja

Za spolno aktivno osebo ni absolutno varnega načina, kako se izogniti spolno prenosljivim boleznim. Vse kar zamaje pH in bakterijsko ravnotežje vagine lahko privede do infekcije. Imunološka funkcija je odvisna od tega, kako varno in zaščiteno se počutimo v vsakem življenjskem obdobju. Pozornost namenite zdravi prehrani in uravnoteženemu dnevnemu ritmu, redukciji stresa in čustveni stabilnosti. Uporabljajte kakovostne multivitaminsko-mineralne dodatke k prehrani. Izogibajte se kemijskim iritansom v milih za genitalno higieno, ozkim oblačilom, hlačnim nogavicam in tangicam. Z varnim in zaščitenim spolnim odnosom vzdržujte zdravo vaginalno floro. Med spolnim odnosom, še posebej ob pogosti menjavi partnerjev, uporabljajte kondom.

Literatura:

2. Fenkci V, Yilmazer M, Aktepe OC. Have Ureaplasma urealyticum and Mycoplasma hominis infections any significant effect on women fertility? Infez MedDesai S, Cohen S, Khatamee M, Leiter E. Ureaplasma urealyticum (T-mycoplasma) infection: does it have a role in male infertility? J Urol. 1980; 124 (4): 469-471.
3. Ladipo OA, Osoba AO. T-mycoplasma and reproductive failure. Infertility.

Sorodni članki: 

• HPV –  humani papiloma virus
• Klamidija
• Kandida
• Hepatitis B
• Gonoreja
• Gardnerella vaginalis