Nepravilno delovanje ščitnice

Na pravilno delovanje našega telesa imajo velik vpliv hormoni, ki jih izločajo žleze z notranjim izločanjem. Ena pomembnejših žlez je zagotovo ščitnica, ki leži v prednjem delu vratu, tik pod grlom. S hormoni, ki jih izloča, nadzira vse presnovne procese v telesu, zelo pomembno pa je tudi, da se hormoni izločaju v pravilnem razmerju.
 

Kaj se zgodi, če je ščitnica preveč aktivna?

Če ščitnica deluje premočno in proizvede preveč hormonov se vsa presnovna dogajanja pospešijo. Pokažejo se simptomi kot je pospešeno bitje srca, povečan tek – kljub povečanemu teku se pojavi hujšanje, izbuljene oči, preobčutljivost na vročino, preobčutljivost na svetlobo, znojenje, nespečnost, radzdražljivost, tresavica rok. Če motnje ne začnemo zdraviti takoj, se lahko zgodi, da v situacijah kot so operacije, nosečnost in porod, pojavijo zapleti, saj ščitnica nenadoma začne pretirano delovati.

K motnji so bolj nagnjene ženske kot moški, bila naj bi tudi dedno pogojena. Motnjo lahko zdravimo na več načinov: s pravilno prehrano, z zdravili, kirurško ali pa z dodajanjem radioaktivnega joda. Znano je, da je jod potreben za normalno delovanje ščitnice. Za mlajše ljudi, ki imajo zelo povečano ščitnico ali pa za tiste, ki so preobčutljivi na zdravila je primerno kirurška odstranitev ščitnice. Poseg je pri bolnikih v 90 odstotkih trajno uspešen. Za omilitev simptomov nekaj lahko storite tudi sami: omejite uživanje alkohola, kajenje in se izogibajte vsemu kar vsebuje kofein (čaj, kava, kola, jedilna čokolada), kajti vse našteto pospešuje presnovo.
 

Kaj pa se zgodi, če je premalo aktivna?

V tem primeru ščitnica tvori premalo hormonov. Največkrat imajo to motnjo ljudje, ki s prehrano dobijo v organizem premalo joda. Pogosto se zgodi, da pride do motnje tudi po zdravljenju preveč aktivne ščitnice (v primerih kadar zdravijo kirurško ali z dodajanjem joda). Najbolj tipičen simptom premajhne ščitnice je golšavost, ostali zanki so: zabuhel obraz, hrapava koža in suhi lasje, slabo prenašanje mraza, povečan holesterol, povečanje telesna teže, pozabljivost, zelo pogost je sindrom karpalnega kanala (stisnjen živec zaradi zožanega zapestnega kanala), posledično mravljinčenje in bolečine v rokah. Organizem težje spreminja betakaroten v vitamin A, posledica tega pa je oranžno obarvana polt.

Motnja se zdravi samo z zdravili, ki pa jih bolnik jemlje vse življenje. Za zdravljenje ponavadi predpišejo ščitnični hormon tiroksin. Pri starejših ljudeh začnejo zdravljenje postopoma z manjšimi odmerki, saj bi večji odmerki povzočili burne stranske učinke.

Priporočljiva hrana

Za pravilno delovanje uživajte veliko živil bogatih z vitamini skupine B, to so ribe, polnovredna žita, stročnice in semena. Omejite pa se pri presnem zelju, repi, kolerabi, arašidih in gorčici, saj lahko ovirajo absorbcijo joda.