Nosečnostna sladkorna bolezen

Na splošno o sladkorni bolezni

SB tip 1 nastane, če pride do uničenja celic, ki izločajo inzulin. Tipično se pojavlja pri mlajših ljudeh (lahko že pri otrocih ali mladostnikih), ki imajo genetsko predispozicijo za to bolezen, sočasno pa pride še do škodljivih vplivov iz okolja – najverjetneje so za razvoj bolezni odgovorni določeni virusi. Bolniki potrebujejo vsakodnevno zdravljenje z inzulinom. Bolnice, ki imajo dobro urejeno sladkorno bolezen tip 1, so normalno plodne. Pred zanositvijo jim svetujemo posvet pri diabetologu (to je zdravniku specialistu za SB) in ginekologu, ki tudi v nosečnosti skupaj skrbita za nosečnice s SB. Pri nosečnicah z dobro urejenim KS, so možnosti za zaplete majhne. Če KS ni urejen, prihaja pogosteje do spontanih splavov, razvojnih nepravilnosti pri plodovih ter motenj v rasti plodov (zavrta ali pospešena rast), dolgoročno pa tudi do zapletov pri ženski.

SB tip 2 se tipično pojavlja pri odraslih (redko pri mlajših od 30 let). Glavni dejavnik tveganja za SB tip 2 je debelost in nezdrav način življenja. Pogosteje se pojavlja v določenih družinah. Bolezen je v svetu v strmem porastu. Ukrepi za preprečevanje in zdravljenje zgodnjih oblik te bolezni so: zdrava prehrana, primerna telesna teža, vsakodnevno gibanje, izogibanje stresom. Če ti ukrepi ne zadostujejo, se uvede zdravljenje s tabletami. Zdravljenje z inzulinom je redko potrebno. Pred zanositvijo morajo biti vrednosti KS dobro urejene. Pri ženskah s SB tip 2, ki jemljejo tablete za uravnavanje KS, pred zanositvijo ali takoj po zanositvi, tablete zamenjamo z inzulinom. Še naprej je potrebna skrb za ustrezen življenjski stil – zdravo prehrano in gibanje.

SB tip 1 in tip 2 sta med ženskami v rodnem obdobju dokaj redki bolezni in jih v nosečnosti srečujemo veliko redkeje kot nosečnostno sladkorno bolezen. Že pred načrtovano zanositvijo ali takoj, ko ugotovijo, da so noseče, svetujemo obisk pri diabetologu in porodničarju, dodatno usposobljenem za vodenje nosečnosti pri ženskah s SB tip 1 ali 2. Če je nosečnica dobro vodena in so vrednosti KS dobro urejene, so možnosti za zaplete pri nosečnici ali plodu enake kot pri zdravih vrstnicah.

Nosečnostna SB (NSB) je v veliko blažja bolezen kot SB tip 1 ali 2, a tudi veliko pogostejša, zato jo v prispevki predstavljano podrobneje.
 

Nosečnostna sladkorna bolezen

NSB je SB, ki se prvič pojavi v nosečnosti. Uravnavanje KS je v nosečnosti bolj zapleteno zaradi delovanja nekaterih hormonov, ki se v nosečnosti izločajo v povečanem obsegu, zato v telesu narastejo potrebe po inzulinu. Velika večina nosečnic brez težav poveča izločanje inzulina iz trebušne slinavke in dobro uravnava vrednosti KS, pri 3 -5 % pa se razvije NSB. Pri teh ženskah se NSB v naslednji nosečnosti ponovi v 20 %. Pri 40 % žensk, ki imajo z NSB, se bo v prihodnjih 20. letih razvila SB tip 2. Tveganje za razvoj SB tip 2 je manjše pri tistih ženskah, ki imajo zdravo prehrano, primerno telesno težo ter se redno in dovolj intenzivno gibajo.

Zgodnje znake razvijajoče se NSB je skoraj nemogoče opaziti. Ti so pogosto in prekomerno uriniranje (vemo pa, da tudi zdrave nosečnice hodijo pogosteje na vodo) in pretirana žeja. Pri NSB so vrednosti KS na tešče lahko še v mejah normale, ko pa pride do obremenitve telesa s hrano (zlasti po obilnih sladkih ali mastnih obrokih), pride do motenj v uravnavanju KS, čigar vrednosti postanejo previsoke. Sladkor prehaja od matere skozi posteljico k plodu. Plodova trebušna slinavka izloča večje količine inzulina, odvečen sladkor se pretvarja v maščobe. Povečan dotok hranil tako pospeši plodovo rast. Skozi plodove ledvice uhaja odvečen sladkor, kar poveča izločanje seča in s tem pretirano naraščanje količine plodovnice (polihidramnij).

Zaradi polihidramnija in velikega plodu je maternica preraztegnjena, kar poveča možnost za prezgodnji porod, v zadnjih tednih nosečnosti je lahko vzrok za neudobno počutje nosečnice. Prezgodaj rojeni novorojenci mater z neurejeno SB imajo več težav z dihanjem kot enako stari novorojenci mater z dobro uravnanim KS. Vsi, tudi donošeni novorojenci mater s SB, imajo po rojstvu pogosteje prenizke vrednosti KS – hipoglikemijo (ker njihova trebušna slinavka izloča preveč inzulina) ter so pogosteje zlatenični. V otroštvu in odrasli dobi imajo pogosteje težave z debelostjo in pogosteje se pri njih pojavi SB tip2. Ker imajo nosečnice z neurejeno NSB velike plodove, so porodi težji, pogostejše so porodne poškodbe matere ali otroka in večkrat je potrebno porod dokončati operativno z vakuumom ali s carskim rezom. Ob koncu nosečnosti lahko postane delovanje posteljice nezadostno za prekomerno velik plod, zato so ti plodovi v slabši kondiciji in težje prenesejo napore, ki jih zahteva porod, ker se kaže z motnjami srčnega utripa (ki jih spremljamo s kardio-toko-grafijo = CTG) ali zeleno plodovnico ob porodu – to pa zopet poveča možnost operativnega dokončanja poroda. Nosečnice s SB imajo pogosteje še težave z visokim krvnim tlakom v nosečnosti.

Vse naštete zaplete pri nosečnici in pri plodu oz novorojenčku lahko preprečimo ali vsaj zelo omilimo, če NSB pravočasno odkrijemo in zdravimo. Majhne možnosti za razvoj NSB imajo mlade nosečnice (do 25 let) z normalno telesno težo, pri katerih se v družini ne pojavlja SB. Starejše nosečnice, zlasti debele ali tiste, kjer je SB v družini, imajo visoko tveganje za NSB. Tveganje je visoko tudi pri vseh, ki so imele v prejšnjih nosečnostih motnje v uravnavanju KS ali so rodile zelo velike otroke (nad 4000 g). Pri vseh nosečnicah z visokim tveganjem ter pri tistih, pri katerih se v nosečnosti pojavi sladkor v urinu (kar zaznamo pri rednih mesečnih pregledih urina), svetujemo obremenilni test z glukozo, s katerim odkrivamo NSB.

Ko postavimo diagnozo NSB, nosečnico napotimo na posvet v diabetološko ambulanto, kjer najprej dobi natančna navodila o ustrezni prehrani. Prehrana pri SB je v bistvu zdrava prehrana: uživati je potrebno veliko zelenjave, vlaknin, žitaric, nemastno meso, ribe, veliko nesladkanih tekočin, zelo malo pa maščob in sladkarij. Obroki morajo biti tudi količinsko omejeni. Nosečnice morajo skrbeti, da se jim teža ne poveča prekomerno. Tiste, ki imajo že zelo prekomerno telesno težo, svetujemo, da teže v nosečnosti ne povečajo. Nosečnicam svetujemo vsakodnevno gibanje na svežem zraku. V večini primerov NSB so ob ustrezni prehrani in gibanju vrednosti KS urejene, možnosti za zaplete pa majhne. Nosečnost lahko vodi osebni ginekolog. Potrebne so redne kontrole vrednosti KS 2 uri po obroku.

V primerih, ko so vrednosti KS kljub dieti previsoke, je potrebno zdravljenje z inzulinom. Potrebne odmerke inzulina določi diabetolog, nosečnico pa v diabetološki ambulanti naučijo, kako si sama določa KS in kako si vbrizgava inzulin. Z današnjimi pripomočki in oblikami inzulina je to za večino nosečnic, ko se privadijo, enostavno. V teh primerih NSB so potrebne redne kontrole pri porodničarju in pri diabetologu na 3 do 4 tedne, če se pojavijo zapleti, pa pogosteje. Ob težjih zapletih nosečnice sprejmemo v bolnico. Rast in stanje ploda redno spremljamo z ultrazvokom. Ob zapletih je včasih potrebno predčasno sprožiti porod.

V večini primerov NSB po porodu izzveni in tudi pri tistih, ki so v nosečnosti potrebovale inzulin, ni potrebno več nikakršno zdravljenje. Seveda pa vsem še naprej priporočamo, da se držijo pravil zdravega načina življenja, saj so tako možnosti za SB v naslednjih nosečnostih in v starosti manjše. Priporočamo še občasne kontrole KS pri osebnem zdravniku, prvič po končanem dojenju.
 

Motena toleranca za glukozo

Motena toleranca za glukozo je stanje, ko je na obremenilnem testu povišana le ena od štirih vrednosti KS (za diagnozo NSB morata biti povišani vsaj dve vrednosti). Nosečnicam svetujemo zdravo prehrano in vsakodnevno gibanje na svežem zraku. Svetujemo nekoliko poostren nadzor nad rastjo ploda. Izidi nosečnosti so praviloma enaki kot pri zdravih nosečnicah, možnost za NSB v naslednji nosečnosti pa je nekoliko višja. Nosečnice hodijo na redne preglede k osebnim ginekologom.
 

Povzetki:

1. NSB se pogosteje pojavlja pri starejših nosečnicah s prekomerno telesno težo ali SB v družini
2. zgodnje znake bolezni je zelo težko opaziti
3. odkrivamo jo z obremenilnim testom z glukozo
4. pri neurejeni NSB so zapleti pri nosečnici in plodu pogostejši, pri zdravljeni in urejeni NSB so zapleti redki
5. pomembna je zdrava prehrana, primerna telesna teža in gibanje
6. če to ne zadostuje, mora nosečnica dobivati inzulin
7. po porodu NSB izzveni, še naprej pa svetujemo zdrav življenjski slog