Osteoartroza je najpogostejša bolezen sklepov, ki v starosti nad 70 let vsaj deloma prizadene večino ljudi. Moški in ženske so prizadeti v enakem številu, vendar se bolezen pri moških pojavi v zgodnejših letih.
Bolezen se najverjetneje prične z okvaro celic, ki tvorijo hrustanec. Hrustanec pretirano raste, se stanjša in prične pokati. Kost pod hrustancem oslabi in prične pretirano rasti na robovih sklepa, pri čemer nastanejo izrastki (osteofiti). Hkrati površina hrustanca postane groba in porozna. Sklep postane manj gibljiv in boleč.
Osteoartrozo delimo na primarno (neznanega vzroka) in sekundarno (znanega vzroka). Bolezen pogosto prizadene ljudi, ki pretirano obremenjujejo določene sklepe (rudarji, livarji). Verjeten dejavnik tveganja je tudi debelost.
Znaki bolezni se pojavijo postopoma. Pogosto so najprej prizadeti sklepi prstov na rokah in nogah, vratni in ledveni del hrbtenice ter kolki in kolena. Prvi znak je običajno bolečina, ki se okrepi med gibanjem. Med spanjem ali ob mirovanju sklep otrdi, vendar otrdelost med gibanjem izgine. Postopoma postaja sklep vedno manj gibljiv in lahko na koncu otrdi v nepravilnem položaju.
Prvi znak, da je bolezen zajela hrbtenico je običajno bolečina v križu. Kostni izrastki lahko sčasoma pričnejo pritiskati na živce, krvne žile in požiralnik, pri čemer povzročijo vrsto najrazličnejših težav (omrtvičenost udov, bolečine, motnje vida, vrtoglavico, slabost, bruhanje, težave pri požiranju…).
Bolezen sčasoma napreduje in pri mnogih bolnikih se razvije lažja ali težja invalidnost. V nekaterih primerih pa se lahko degeneracija sklepov ustavi ali celo izboljša.
Zdravnik postavi diagnozo na podlagi telesnega pregleda in bolezenskih znakov. Diagnozo potrdi z rentgenskim posnetkom.
Z ustreznimi vajami lahko zmanjšamo okvaro hrustanca, izboljšamo gibljivost sklepov in okrepimo mišice, ki tako lažje ščitijo sklepe pred obremenitvami. Strokovnjaki običajno priporočajo uporabo stolov z ravnim naslonjalom, trdih žimnic in posteljnih desk. Pri osteoartrozi hrbtenice lahko zdravnik predpiše opornico za hrbet. Pogosto je koristna fizikalna terapija s toplimi ali vročimi obkladki, opornicami in zaščitnimi povoji ter masažo.
Od zdravil se največkrat uporabljajo protibolečinska in protivnetna zdravila, ki zmanjšajo ali odpravijo bolečine in blažijo vnetje sklepov. Če se vnetje sklepa močno poslabša, lahko zdravnik neposredno v sklep vbrizga protivnetno zdravilo (kortikosteroide), vendar to prinese le začasno izboljšanje.
Zadnji možen ukrep zdravljenja je operacija. Nekatere sklepe lahko zamenjamo z umetnimi (kolk, koleno), kar izboljša gibljivost sklepa in zmanjša bolečine.
Pomembno je, da bolnik nadaljuje z aktivnim in neodvisnim življenjem v družini in na delovnem mestu.