Rdečke in nosečnost

Rdečke spadajo v skupino bolezni, ki jo spremlja kožni osip po obrazu in telesu, z značilnimi rdečkastimi pikami različnih oblik. So zelo nalezljive in se po pravilu pojavijo v zgodnjem otroštvu. V današnjem času, zaradi obveznega cepljenja, rdečke prizadenejo vse manj otrok.

Povzročitelj rdečk je virus, ki ga umeščamo v skupino RNK virusov družine Toga virusov. Virus so izolirali leta 1962, kar je omogočilo, da so še istega leta razvili teste prisotnosti protiteles, ki se borijo proti virusu. Ta protitelesa so uporabili pri razvoju in izdelavi cepiva.

Virus se po kapljični poti lahko naseli tudi v žrelo. Ob pojavi osipa je virus v telesu prisoten že nekaj dni, protitelesa pa ga napadejo nekje v četrtem dnevu. Takrat se njegova količina zmanjša.

Simptomi

Bolezen izzove gripi podobne simptome (visoko telesno temperaturo, bolečine v sklepih, prehlad, otekanje vratnih bezgavk). Osip se pojavlja v obliki rdečih pik na vratu in telesu. Redko se pojavi samo na obrazu kot običajna razprostrta rdečica. Blaga oblika bolezni se diagnosticira s posebnim testom, s katerim ugotovimo splošno telesno odpornost na virus. Testiranje se lahko izvede posamično, najpogosteje pa se izvede niz testov najnevarnejših in najpogostejših virusov v nosečnosti imenovanih s kratico TORCH (toksoplazmoza, rubeola, citomegalovirus in herpes virus). S temi testi diagnosticiramo prisotnost ali odsotnost protiteles, ki napadejo omenjene viruse.

Simptomi v nosečnosti so blagi in podobni simptomom gripe. Če sumimo na okužbo, je potreben urgenten obisk ginekologa.

Nevarnosti v nosečnosti

V kolikor je okužba nastala v prvih šestnajstih tednih nosečnosti, lahko rubeola škoduje zarodkovemu razvoju. Virus se po krvi prenese do posteljice in skozi njo absorbira v zarodek, pri katerem ravno poteka organogeneza. Prav zaradi formiranja organov lahko virus vpliva na razvoj življenjsko pomembni organov: v prvi vrsti srce, osrednji živčni sistem, ter čutni organi kot so oči in ušesa. Pod vplivom virusa sta lahko rast in razvoj organov napačna, zato prihaja do različnih malformacij.

Diagnoza

Odpornost na rubeolo dokažemo z imunološkim testom. Imunost izvira iz dveh virov: bolezen ste že preboleli, kar pušča trajno imunost, ter cepljenjem proti rdečkam.

Z imunskim testom se ocenjuje dve vrsti protiteles, ki gradijo celice imunskega sistema. Protitelesa so seveda beljakovine, imunoglobulini.

•    Imunoglobulini M (IgM) so protitelesa, ki se ustvarjajo štiri do pet dni po okužbi in ostanejo znotraj krvi samo nekaj mesecev. Pozitiven test torej kaže svežo infekcijo. Če protiteles ni, tudi okužbe ni.
•    Imunoglobulini G (IgG) so dolgotrajna protitelesa. To pomeni, da je organizem ustvaril odpornost na bolezen. Če se po cepljenju pokaže test IgG pozitiven v razmerju 1:16 pomeni, da odpornost obstaja, če je rezultat negativen, pomeni ponovno cepljenje.

Cepljenje

Za razvitje odpornosti je potrebno počakati vsaj deset dni, s spočetjem pa je potrebno počakati vsaj še tri mesece po cepljenju. V tem času je nujno potrebna kontracepcija.

Zdravljenje

Obvezno cepljenje v Sloveniji poteka od leta 1990. Mnoge ženske v generativni dobi so kot otroci rubeolo prebolele. Če ne spadate v skupino imunih, niti niste sigurne ali ste bolezen prebolele, se v prvih štirih mesecih izogibajte morebitnih mest, kjer so okužbe najpogostejše.

V kolikor prepoznate enega ali več simptomov, ki bi jih lahko povezali z rdečkami, obiščite ginekologa in zahtevajte testiranje. Če rezultat kaže pozitiven IgM, je čez pet dni potrebno test ponoviti. Šele ob morebitnem drugem pozitivnem izvidu se poskuša zdraviti s serumom  z anti-rubeola protitelescem. V stiku z okuženo osebo se prav tako izvede test znotraj petih dni (v primeru stika z okuženim otrokom).