Za nastanek v OHSS so odgovorni različni dejavniki: starost, med stimuliranjem razvoj multiplih foliklov, policistični jajčniki in visoka vsebnost estradiola. Latentni sindrom hioerstimulacije jajčnikov še poslabša injekcija HCG-a, ki deluje kot sprožilec ovulacije. Injekcija HCG-a, v kolikor nastopi nosečnost, služi kot podpora rumenemu telescu.
Vzrok nastanka sindroma hiperstimulacije jajčnikov je razvoj t.i. vaskularne permeabilnosti, kar pomeni, da krvne žile prepuščajo tekočino, ki se nato nabira v telesnih votlinah (v trebuhu, pljučnem predelu, itd).
Simptomi OHSS, v kolikor gre za blažjo obliko, vključujejo napihnjenost, slabost, drisko in pridobitev telesne teže. Srednja težka oblika vse omenjene simptome še poslabša, prihaja do pospešenega pridobivanja telesne teže (več kot 1kg/d), bruhanja, driske, zmanjšanega volumna urina, temnejše kože in močne žeje. Težka oblika še dodatno poslabša omenjene simptome, prihaja pa tudi do dodatnih simptomov: oteženo dihanje, bolečine v trebuhu (zaradi prenategnjenosti in nabiranja tekočine), začasna odpoved delovanja ledvic, itd…
Sindrom hiperstimulacije jajčnikov se dodatno zakomplicira s t.i. torzijo jajčnikov, trombozo ali popolno odpovedjo delovanja ledvic, ki pa je redka. Simptomi ponavadi trajajo en ali dva tedna, v primeru nosečnosti nekoliko dlje, ki pa po prvem trimesečju nosečnosti spontano izginejo.
Specifičnega zdravljenja ni. Priporoča se počivanje, pri srednje težki in težki obliki hospitalizacija zaradi nadzora delovanja vitalnih funkcij, nadomeščanja tekočine, analgezije in morebitne evakuacije tekočine. V kolikor je že med samim postopkom jasno, da se bo sindrom hiperstimulacije jajčnikov razvil, lahko reprodukcijski endokrinolog preskoči nekaj dni stimulacije (coasting), s punkcijo jajčnikov zniža vsebnost estradiola, lahko pa preneha s punkcijo in transferjem. Vsi ti postopki bodo zmanjšali težo hiperstimulacije in njena tveganja.
Preberite še:
http://youtu.be/3kc8NwFTo48