Kljub značilnostim spermiograma, ki določa moško plodnost ali neplodnost, meje niso jasno definirane. Vseeno se neplodnost povezuje s koncentracijami nižjimi od 10 milijonov/ml in nižje. Zdravljenje moške neplodnosti je lahko hormonsko, kirurško in ostalo; žal ni pokazalo pričakovane rezultate. Z razvojem tehnik umetne oploditve je omogočena oploditev jajčeca tudi v primeru z minimalnim številom spermijev.
Volumen ejakulata | 1,5 – 10 ml |
Število spermijev | 40 – 250 milijonov/ml |
Barva | bela ali rahlo rumenkasta |
Vonj | kot kostanjev ali rožičev cvet |
pH | 7,2 – 7,8 |
viskoznost | viseča nit do 1,5cm, ki traja največ 20 sekund |
Motiliteta | več kot 50% gibljivih spermijev |
Likvefakcija | nastopi 15 do 20 minut po ejakulaciji |
V kolikor je koncentracija spermijev nižja od določenih 20 milijonov/ml anomalijo imenujemo oligozoospermia. Če je gibljivost spermijev manj kot 40% anomalijo imenujemo asthenozoospermia. Terathozoospermia je stanje v katerem je del pravilnih morfoloških spermijev nižji od 30%. V kolikor v ejakulatu ni spermijev govorimo o azoospermiji.
http://youtu.be/2oR3h3F5HwI
Literatura:
1. Guzick DS, Overstreet JW et al. Sperm Morphology, Motility and Concentration in Fertile and Infertile Men. N Engl J Med
2. Michelmann HW. Therapie der andrologischen Subfertilität: Sind spermatologische Minimalkriterien sinnvoll? TW Gynäkologie
3. Oliva A, Spira A, Multigner L. Contribution of enviromental factors to the risk of male infertility. Human Reprod