Spolno prenosljive bolezni

Katere bolezni uvrščamo med spolno prenosljive bolezni?

 
Med spolno prenosljive bolezni že tradicionalno uvrščamo:

• sifilis,

• gonorejo,

• mehki čankar,

• venerični limfogranulom in

• dimeljski granulom.

Danes med njih uvrščamo tudi nad dvajset različnih bakterijskih in virusnih povzročiteljev bolezni in sindromov. Najpogostejši virusni spolno prenosljivi bolezni sta okužba z genitalnim herpesom in humanim papilomavirusom. Med bakterijskimi spolno prenosljivimi boleznimi so najpogostejše klamidijske okužbe sečnice pri moških in materničnega vratu pri ženskah.

Bolezenski simptomi in znaki nekaterih spolno prenosljivih bolezni

Nekatere spolno prenosljive bolezni nimajo dolgoročnih posledic za zdravje posameznika, npr. garje (skabies) ali sramne uši, medtem ko nekatere druge lahko resno ogrozijo zdravje. Spolno prenosljive bolezni lahko razdelimo po bolezenskih simptomih in znakih, ki jih povzročajo. Sifilis, herpes na spolovilih in mehki čankar povzročajo razjede (ulkuse) na koži in sluznici nožnice ali ustne votline. Gonoreja in okužba s klamidijo povzročata uretritis (vnetje sečnice z izcedkom) pri moških, pri ženskah cervicitis (vnetje materničnega vratu z izcedkom) in vnetje organov male medenice, pri novorojenčkih pa vnetje oči. Okužba s humanim papilomavirusom predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek raka na materničnem vratu. Okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti (HIV) lahko privede do nastanka sindroma pridobljene zmanjšane odpornosti (AIDS).

Kaj zveča tveganje za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi?

Ljudje so prepričani, da so za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi potrebni določeni odkloni v spolnem življenju, kot so npr.:

• pogosto menjavanje spolnih partnerjev,

• specifične spolne zahteve in

• neustrezna zaščita pri spolnem odnosu.

Vendar vse to samo zveča tveganje za pojav spolno prenosljivih bolezni. Enako pomemben dejavnik tveganja je tudi starost. Namreč mladostniki so najbolj ogrožena skupina za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi, kar še posebej velja za virusne spolno prenosljive bolezni in klamidijsko okužbo rodil.

Kako se zaščitimo pred spolno prenosljivimi boleznimi?

Zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi je praviloma pogojena z monogamno zvezo dveh partnerjev, ki si zaupata. Verjetnost okužbe zmanjšamo, če nimamo spolnih kontaktov s partnerji, za katere obstaja večja verjetnost, da so okuženi. Ker to v vsakdanjem življenju le težko preverjamo, priporočamo, da pri spolnih odnosih, še posebej pa pri naključnih, uporabljate pregradna zaščitna sredstva (kondom). Kondomi so najboljša zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi, saj onemogoči prenos telesnih izločkov z okuženo osebo. Vendar pa samo pravilna uporaba kondoma predstavlja zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, zato:

• je potrebno kondom namestiti na nabrekel penis preden pride do stika s spolnimi organi,

• uporabljajte kondom ves čas spolnega odnosa,

• pri vsakem spolnem odnosu uporabite nov kondom,

• kondomov ne nosite po žepih, ker se lahko poškodujejo,

• kondomi se najpogosteje poškodujejo z nohti ali z zobmi.

Priporočila pri odkrivanju tveganja za spolno prenosljive bolezni:

• s trenutnim in bodočim partnerjem se pogovorite o preteklih spolnih izkušnjah,

• redno uporabljajte kondom iz lateksa, vse od začetka do konca vsakega spolnega odnosa (vaginalnega, oralnega, analnega),

• uporabljajte lubrikant na osnovi vode in ne olja, kajti slednji lahko poškoduje kondom,

• izogibajte se grobim spolnim odnosom, saj je zelo pomembno preprečiti poškodbe kože, površino nožnice ter sluznične membrane ust ali zadnjika, ki lahko povzročijo krvavitve.

Vir: Mariborske lekarne