Bolezen se ne prenaša med ljudmi. Iz okužene matere pa se lahko Toxoplasma gondii prenese na plod.
Večina okuženih nima nobenih težav in se počutijo zdrave, saj je njihov imunski sistem okužbo obvladal. Pri nekaterih pa se pojavijo zmerno povišana telesna temperatura, počutijo se utrujene, bolijo jih mišice in imajo povečane bezgavke. Bolezenski znaki so prisotni nekaj tednov in postopno izzvenijo. Zdravljenje z zdravili ni potrebno. Pri ljudeh, ki imajo oslabljen imunski sistem (npr. prejemajo kemoterapijo), pa bolezen lahko poteka precej težje in morajo prejemati zdravila.
Odkrivanje nosečnic glede okužbe s povzročitelji toksoplazmoze je izrednega pomena za zmanjšanje umrljivosti in obolevnosti dojenčkov ter varovanje zdravja novorojencev. Če ima nosečnica že pred aktualno nosečnostjo določene IgG( protitelesa) za toksoplazmozo in so pozitivni, testiranje ni potrebno. Testiranje se izvaja po naslednji shemi: v 12. tednu nosečnosti, če je izvid negativen, testiranje ponovimo še v 20.-24.tednu nosečnosti in v 32.-36. tednu nosečnosti.
Kadar se ženska prvič okuži v nosečnosti in se okužba prenese tudi na plod, govorimo o PRIROJENI TOKSOPLAZMOZI. Okužba v višji nosečnosti predstavlja večjo verjetnost, da se bo okužil tudi plod.
Okužena nosečnica je lahko popolnoma brez znakov bolezni, za plod pa vseeno predstavlja okužba nevarnost, ki se kaže v obliki splava, prezgodnjega poroda, mrtvorojenosti ali pa se otrok rodi z različnimi kliničnimi znaki in simptomi okužbe: povišana telesna temperatura, vodenoglavost, premajhna glava, povečana jetra in vranica, zlatenica, krči, okvara oči , slepota, izpuščaji, motnje sluha, vnetje srčne mišice in pljuč. V 12% pride celo do smrti. Med trajne posledice spadajo: duševna prizadetost, krči, spastičnost, okvare vida, mikrocefalija, nižji IQ.
http://youtu.be/GapjRqzFAzo