Zablode o sladkorju

V poročilu, ki so ga objavili v reviji American Journal of Clinical Nutrition se spominjajo rezultatov raziskave o tem, kako sladkor – še posebej v sladkih pijačah, celo za 30% poveča tveganje za nastanek srčne kapi, še dodatnih 30% gre pripisati ženskam v menopavzi. Človek se  že od prvega dneva življenja sreča s sladkorjem in sladkimi okusi v hrani, od laktoze v materinem mleku do prvih čajev in kašic. Lahko rečemo, da je sladkor povsod okoli nas in se mu ne moremo izogniti, saj se nahaja tudi v ogljikovih-hidratih, ki sprožajo telsno energijo. Na naših ramenih je odločitev, katere sladkorje bomo jemali in na ta način zmanjšali njihovo škodljivo delovanje: saharozo – sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne pese, fruktozo – sladkor iz sadja, slad ali maltozo – sladkor pridobljen s fermentacijo žit. Možganom, ki so glavni odgovorni za pot sladkorja v organizmu, je prav vseeno ali je sladkor v kavi rjav ali bel.

Možgane ne morete prevarati, saj sami ne vidijo ali gre za beli ali rjavi sladkor, njune kalorije pa štejejo enako. Sladkorji so enostavne spojine, ki se v organizmu hitro razgradijo in nalagajo v maščobne obloge. Zaradi tega bi morali sladkor uživati v kombinaciji z ogljikovimi hidrati in vlakninami. Ta kombinacija živil za razgradnjo potrebuje več energije in tako manj sladkorja konča v salu.  
 

Ali ste vedeli:

Otroci ne ‘podivjajo’ zaradi sladkorja

Kljub vražnemu mišljenju, da so zaradi sladkorja otroci preveč razigrani, ta teorija nima znanstvene podlage. Še več, dokazano je, da sladkor ne spreminja otroškega obnašanja in ne izzove hiperaktivnosti. Zaradi njega pa zobki vseeno propadajo. Po zaužitem sladkem prigrizku naj si otroci zobke umijejo.

Povzroča diabetes?

Diabetes je nesposobnost organizma, da samostojno uravnava vsebnost sladkorja v krvi in ga sladkor iz živil ne povzroča. Sladkorni bolniki se morajo sladkorju v živilih izogibati zato, da se izognejo prehitremu dvigu sladkorja v krvi.

Povezava med umetnimi sladili in rakom ni dokazana

Čeprav se leta govori o škodljivosti umetnih sladil (saharin – rak na mehurju, aspartam – rak na možganih) znanstvenega dokaza za to ni. Če vas pogosto napenja v trebuhu se izogibajte sorbitolu, manitolu in ksilitolu, ki se uporabljajo pri proizvodnji žvečilnih gumijev, v črevesju pa fermentirajo in povzročajo pline.

Sladkor in maščobe

Brezalkoholni s sladkorjem bogati napitki, gazirana pijača, gosti sokovi, katerih baza je pravzaprav buča, smoothiei… so prave kalorijske bombe. Višek omenjenih kalorij se takoj pretvori v maščobo. Nabiranje maščob v telesu povečuje tveganje za nastanek kardiovaskularnih bolezni.

Skrivnost v postopku melase in čistosti

Mišljenje, da je rjavi sladkor zdrava alternativa nezdravemu belemu sladkorju, je popolna zabloda. Rjavi sladkor je pravzaprav beli sladkor, kateremu je dodana melasa, črni sirup, ki se pojavi kot stranski produkt rafinacije sladkorja. Svetlorjavi sladkor, s katerim se najpogosteje srečujemo v lokalih in trgovinah, vsebuje okoli 3% melase, temnorjavi pa okoli 6%.

Priporočene dnevne količine sladkorja

Priporočen dnevni vnos sladkorja je okoli 10% skupne količine zaužite hrane, 50 do 60 gramov (povprečno zaužijemo 80 – 95 gramov; 19 čajnih žličk). V to količino so vključeni tudi sladkorji iz sladkih živil, ter tudi sadja. Največ sladkorja je skritega v gaziranih pijačah, pivu, čokoladi in sokovih.

Človek v življenju povprečju poje 1,75 tone sladkorja, kar je enako teži avta srednjega razreda.