Zakaj zehamo

Ena od teorij je osnovana na predpostavki, da je zehanje oblika neverbalne komunikacije. Pri samcih intenzivno zehanje znotraj skupine signalizira čas za spanje, tipično pa je, da alfa samec ritual konča z glasim zehanjem iz široko odprtih ust.

Če so naši predniki uporabljali zehanje kot del komunikacije, potem je »okužba« z zehanjem nepotreben genetsko programiran fenomen.

Pomembneje od vprašanja, ali je zehanje nalezljivo, je vsekakor vprašanje, zakaj sploh zehamo? Zehamo vsi in to skozi ves dan, pogosteje zjutraj in zvečer. Zanimivo je, da zehamo že pred rojstvom, fetus v maternici začne zehati po 11. tem tednu nosečnosti.

O mehanizmu zehanja še ne vemo prav veliko. Zehanje najverjetneje ne kaže vedno na našo zaspanost, zagotovo pa je povezano s predpostavko, da naš organizem ne premore dovolj kisika oziroma, je nasičen s preveliko količino ogljikovega dioksida (kar bi v teoriji lahko izzvalo globoko zehanje).

Druga teorija je leta 1987 izgubila na verodostojnosti, saj so z raziskavo dokazali, da posamezniki podvrženi vdihavanju večje količine kisika ne zehajo nič manj, od prostovoljcev, ki so bili izpostavljeni visoki koncentraciji ogljikovega dioksida, ki mimogrede ne zehajo nič pogosteje.
 

Teorije o zehanju

Ponujamo vam nekaj teorij o zehanju, ki pa niso bile nikoli znanstveno potrjene:

•    Zehanje širi pljuča in okoliško tkivo in tako občutljivo tkivo ščiti pred predrtjem. Ta teorija bi lahko pojasnila, zakaj zehamo ko je naše dihanje razmeroma plitko (ko smo utrujeni, ko nam je dolgčas in ko smo ravno ostali iz postelje).
•    Zehanje distribuira substanco po imenu surfacant, tekočino, ki oblaga majhne zračne žepke v pljučih in pomaga, da ostanejo odprti. Substanca je kritična substanca, ki novorojenčku omogoča preživetje ob rojstvu. Ta teorija bi lahko pojasnili, zakaj zarodek v fazi fetalnega razvoja zeha. Na ta način svoja pljuča pripravi na funkcionalno delovanje ob rojstvu.
•    Zehanje širi mišice in sklepe, ter povečuje obseg srca. Zaradi tega telo pripravi na večjo stopnjo previdnosti, še posebno po sproščanju. Ta teorija pojasnjuje zakaj športniki in glasbeniki pred nastopom pogosto zehajo.
 

Je zehanje mogoče povezati z boleznimi?

Verjeli ali ne, zehanje je lahko simptom različnih bolezni. Čeprav se ga težko smatra za prvi jasni signal bolezni, je intenzivno zehanje zelo vpadljivo pri ljudeh z multiplo sklerozo; amiotrofično lateralno sklerozo.

Zehanje se pojavlja kot stranski učinek poškodb zaradi radioaktivnega sevanja (v primeru obsevanja), beležijo ga tudi pri ljudeh, ki so bili podvrženi terapiji proti Parkinsonovi bolezni.

Redko pa vendar, lahko zehanje najavlja začetek migrene. Po drugi strani pa se redkeje pojavi pri ljudeh, ki trpijo za shizofrenijo. Znanstvene raziskave, zakaj je zehanje značilno za določene bolezni, še ni.

Raziskovalci so mnenja, da stimulacija določenega dela možganov pri ljudeh in živalih, lahko povzroči zehanje. Določene substance, prenašalci informacij v možganih, lahko odigrajo različne vloge pri zehanju.

No, čeprav je zehanje relativno enostavno, je njegova pojavnost še vedno povezana z neznano nalogo.