Zdravljenje neplodnosti

Spermiogram

Spermiogram, ali analiza semenske tekočine predstavlja rutinsko preiskavo in raziskavo moške plodnosti. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation – WHO) postavlja mejo zdravega spermiograma pri 20-tih milijonih spermijev na mililiter od katerih je vsaj 40% gibljivih, ter 30% pravilnega morfološkega videza. Karakteristika spermiograma, ki določa moško plodnost je postavljena precej nizko. Vseeno pa moško neplodnost povezujemo s koncentracijo spermijev; manj kot deset milijonov na mililiter semenske tekočine, v kombinaciji z dodatnimi pregledi, ki potrdijo, ali izločijo prisotnost bakterijskih, ter drugih infekcij. Zdravljenje moške neplodnosti je lahko hormonsko, kirurško in alternativno; na žalost ni niti eno zdravljenje dalo pričakovane rezultate. Z razvojem tehnik umetne oploditve je mogoča oploditev jajčeca tudi v primerih z minimalnim številom spermijev.

Izostanek ovulacije

Najenostavnejši, čeprav ne najbolj točen način spremljanja ovulacije je merjenje bazalne temperature. Največje pomanjkanje pri tej metodi planiranja nosečnosti je nezmožnost zanesljivega določanja ovulacije: z merjenjem bazalne temperature, ki spremlja ovulacijo, šele retrogradno izvemo, ali se je ovulacija zgodila ali ne. Nekoliko boljši postopek je s pomočjo LH trakcev (Ovu Gnost) določanje vsebnosti LH v urinu. Rast vsebnosti LH se zgodi okoli 36 ur pred ovulacijo. Metoda je podobna klasičnemu nosečnostnem testu: črtici na testnemu trakcu predstavljata precizen način določanja ovulacije. Podoben način določanja ovulacije, ob rasti vsebnosti LH v urinu in merjenju bazalne temperature, je zasnovan z uporabo miniprocesorja, ki se imenuje Persona. Najznačilnejši postopek spremljanja ženskega cikla predstavlja monitoring – ultrazvočno spremljanje rasti folikul in določanje bazalnega hormonskega statusa – bazalni nivo (3. – 5. dan cikla), oziroma dinamično spremljanje spreminjanja vrednosti ustreznih hormonov. V kolikor govorimo o odsotnosti ovulacije (anovulacija) in zdravljenju neplodnosti, ter z odstranitvijo primarnega vzroka anovulacije, indikacijo ovulacije stimuliramo po medikamentni poti. V ta namen se predpišejo klomifen, epimestrol, ali gonadotropini: FSH, FSH+LH in hCG (brez ali v kombinaciji z GnRH – analogi) v vseh številnih variantah.

Poškodbe jajcevoda

Za preverjanje prehodnosti jajcevodov koristimo kontrastne metode: histerosalpingografija (HSG) in histerosalpingo-sonografija (HSSG). V obeh primerih v maternico in jajcevoda vbrizgamo kontrastno snov, prehodnost genitalnega sistema pa preučujemo z rentgenskimi slikami, ali z ultrazvočnim pregledom. Direkten vpogled v patološke spremembe omogoča laparoskopija (LPSC). Pri laparoskopiji z optično napravico vstopimo v trebušno votlino, ter direktno spremljamo videz, položaj in prehodnost jajcevoda. Metoda omogoča istočasno diagnostično in terapevtsko metodo: laparoskopija je najpogostejša mikrokirurška metoda. Neprehodnost jajcevodov zdravimo na dva načina: z mikrokirurškim prijemom in z umetno oploditvijo. Mikrokirurška metoda se opravlja pod mikroskopom z natančnimi in majhnimi napravicami, kirurško zdravljenje z laparoskopijo pa je uspešno v 40% primerov. V tem primeru odstranimo cistične spremembe na jajčnikih, ali oluščimo prirastke, ki slepijo jajcevode, jajčnike pa prilepijo ob stene črev, ali male žličke. Prijem, ki predstavlja trajno rešitev težav, se preferira pri mlajših osebah in pri enostavnejših poškodbah jajcevoda.

Endometrioza

Zdravljenje delimo na dve stopnji: konzervativna metoda – hormonska terapija, ali operativna metoda, oziroma s kombinacijo obeh metod. V okviru hormonske terapije uporabimo GnRH analoge, gestagensko substitucijo, v blažjih primerih oralno kontracepcijo z močno gestagensko komponento. Običajna hormonska terapija traja neprekinjeno šest mesecev. Zadnje raziskave so pokazale podobne rezultate zdravljenja edometrioze s prejemanjem gestagena danazola in GnRH analogov. Kirurška terapija istočasno zajema diagnostično in operativno laparoskopijo (pri čemer se odstranijo endometrialna žarišča), kot tudi second-look laparoskopijo (kontrolna laparoskopija). Pri neuspešnem operativnem in medikamentnemu zdravljenju neplodnosti se odločimo za metode umetne oploditve.

PCOS

Prekomerna telesna teža predstavlja pogoste težave pri ženskah s policističnimi jajčniki. Pacientkam priporočamo zmanjšanje telesne teže, kar ima večkratni pozitiven učinek. Že samo 5% manjša telesna teža lahko ponovno vzpostavi ovulacijski cikel. Normalna telesna teža med drugim povzroča manj preglavic s holesterolom, lipidi in sladkorjem v krvi. Poleg hujšanja je pomembna zmerna telesna aktivnost, prenehanje kajenja in pitje alkohola, ter osvajanje zdravega načina življenja. V okviru zdravljenja neplodnosti policističnih jajčnikov osnovno težavo predstavlja anovulacija, zato se v tem primeru vrši stimulacija in indukcija ovulacije (najpogosteje z istočasno inhibicijo aktivnosti hipofize), z določanjem spolnih odnosov. Nosečnost sama po sebi zelo pozitivno deluje na PCOS.

Anomalije v razvoju spolnih organov

Diagnosticiranje zajemata predvsem ginekološki in ultrazvočni pregled, ki se kombinirata s kromosomsko analizo in po potrebi s histeroskopijo (HYSC), ter z laparoskopijo (LPSC). Najboljši obeti pri zdravljenju neplodnosti imajo anomalije spajanja, kjer normalno nosečnost ustvarimo z minimalno, ali brez kirurške intervencije. Zdravljenje v primeru anomalij razvoja spolnih žlez, ali zunanjih genitalij, zajema predvsem kirurške korekcije in hormonsko nadomestno terapijo.

literatura:

1.Diedrich K, Felberbaum R, Baumann P. Assistierte Reproduktion – Ein Überblick. Gynäkologe
2. Strowitzki T. Ovulationsinduktion mit GnRH und Gonadotropinen. Gynäkologe
3. Küpker W, Diedrich K. Die assistierte Reproduktion in der Behandlung infertiler Frauen mit Endometriose. Gyn Spectrum