Dr. Georg A. Macones, glavni avtor raziskave objavljene v American Journal of Obstetrics and Gynecology je dejal, da v ZDA še vedno narašča število induciranih porodov in vse kar lahko storimo da skrajšamo čas indukcije, je primarnega pomena predvsem za porodnico, sekundarni dobrobit pa gre nižjemu strošku poroda.
Z ekipo na Missouri University je spremljal 585 porodnic, z gestacijsko starostjo nad 40 tednov obenem pa jih je prizadela hipertenzija ali preeklampsija, ki so bile predvidene za indukcijo poroda.
Razdelil jih je v dve skupini: v prvi skupini so bile ženske z zgodnjo amniotomijo, oz. predrtjem plodovih ovojev pri manj kot 4 cm odprtosti materničnega vratu in skupno amniotomijo po več kot 4 cm dilataciji cerviksa.
Način indukcije se med skupinama ni razlikoval. Večina žensk je prejela misoprostol, okoli 30% Foleyev kateter. Več kot 73% žensk je za indukcijo poroda prejelo več kot en agens.
V skupini zgodnje amniotomije, je bil porod krajši za približno dve uri (19 : 21,3 ure). Razlika gre na rovaš prve porodne faze, definirane kot čas randomizacije do popolnega odprtja cerviksa. Iz prve, ‘zgodnje’ skupine, je proporcionalno več žensk rodilo znotraj 24 ur. Število carskih rezov ni bilo višje.
Stopnja korioamnionitisa je bila v skupini z zgodnjo amniotomijo 11,5% : 8,5%. V ‘zgodnji’ skupini so se srečali z dvema primeroma izpada popkovine, kar je statistično zanemarljivo. Neonatalna ocena se med obema postopkoma ni bistveno razlikovala.
»Naša raziskava pravi, da lahko zgodnja amniotomija znatno skrajša čas indukcije in upamo, da bo našem nasvete upoštevalo čim več porodničarjev,« je zaključil dr. Macones.