'Glavca' poškoduje možgane

Zdravniki so s CT-možganov pregledali 32 amaterskih nogometašev in ugotovili, da so poškodbe podobne kot pri pacientih, ki so doživeli pretres možganov. Vseeno pa obstaja tudi varna meja pri kateri možgani niso ogroženi. 1000 ali manj udarcev z glavo na leto naj bi veljalo za tisto varno dovoljeno mejo, trdijo ameriški raziskovalci obenem pa opozarjajo, da bodo za dokončno potrditev hipoteze, potrebne dodatne raziskave.

Pogoste ‘glavce’ so usmrtile nekdanjega angleškega nogometnega reprezentanta in nogometaša West Bromwicha Albiona Jeffa Astlea.

Leta 2002 je umrl v devetinpetdesetem letu starosti, po koncu kariere pa se je soočal s številnimi kognitivnimi težavami.

Patolog je kot vzrok smrti zapisal degenerativno možgansko bolezen, ki jo je povzročilo udarjanje z glavo težke usnjene žoge.

Čeprav so današnje žoge, v primerjavi s tistimi v Albionovem igralskem obdobju v šestdesetih letih precej lažje, vseeno lahko povzročijo udarec, pravi doktor Michael Lipton iz medicinskega centra Montefiore, univerzitetne bolnišnice medicinke fakultete Alberta Einsteina v New Yorku.

Pri rekreativnemu igranju nogometa lahko žoga potuje s hitrostjo petinpetdeset kilometrov na uro, pri profesionalnem igranju pa je žoga lahko tudi dvakrat hitrejša.

Na CT testiranju je sodelovalo 32 nogometnih prostovoljcev, ki so zaupali pogostost igranja z glavo. Nogometaši, ki so žogo pogosteje udarjali z glavo, so imeli očitne blage možganske poškodbe.

Znanstveniki so prepričani, glede na to da se možganske celice ne obnavljajo, da se poškodbe skozi daljše življenjsko obdobje akumulirajo. Kot smo že omenili, so se te poškodbe pojavile samo pri igralcih, ki so žogo z glavo v letu udarili več kot tisočkrat. Čeprav se na prvi pogled meja števila udarcev zdi sorazmerno visoko, je to v povprečju profesionalnega nogometaša zgolj slabe tri udarce na dan.

So pa tudi znanstveniki, ki jih analiza doktorja Liptona ni prepričala.

Dr. Andrew Rutherford iz fakultete Keele v Angliji, ki že leta raziskuje možganske poškodbe nogometašev pravi, da za to trditev sam še ni našel dovolj dokazov. Trdi namreč, da večina travm nastane pri trkih z glavami med igralci, ki si v zraku skušajo priboriti žogo.