4. junij – dan slovenskih krvodajalcev

Prva krvodajalska akcija pod pokroviteljstvom Rdečega križa je bila 9. marca 1953 v Zagorju, na pobudo Občine Zagorje, Rdečega križa Zagorje in sindikatov. Prve tovrstne krvodajalske akcije se je udeležilo devet rudarjev, v naslednjih dneh pa je kri darovalo preko 900 ljudi.

Krvodajalstvo je najbolj množična solidarnostna dejavnost v Sloveniji

Krvodajalstvo lahko označimo kot najbolj množično solidarnostno dejavnost v Sloveniji, saj 95.000 krvodajalcev letno sodeluje v več kot 1.100 krvodajalskih akcijah. Uspehi pri organiziranju krvodajalskih akcij Slovenijo uvrščajo v evropski vrh. K temu je pripomogla organiziranost dela Rdečega križa ter sodobna transfuzijska stroka, ki zagotavlja varnost krvodajalkam in krvodajalcem ter tistim, ki kri prejemajo.

Letno je zbranih okoli 45.000 litrov krvi

Na 1000 prebivalcev je v Sloveniji kar 51,59 krvodajalcev, kar je rezultat dolgoletnega dela prostovoljcev in zaposlenih RKS. "V Sloveniji daruje kri okoli pet odstotkov prebivalcev, vsak dan potrebujemo okoli 400 krvodajalcev in krvodajalk, da zadostimo dnevnim potrebam zdravstva po krvi. Letno zberemo okoli 45.000 litrov krvi," piše na spletnih straneh RKS.

Kdo je lahko darovalec krvi?

Kri lahko daruje vsak, ki je dobrega zdravja, star od 18 do 65 let, tehta vsaj 50 kg, v zadnjih mesecih ni prestal večje operacije in v zadnjem letu ni prejel transfuzije. Kri lahko daruje moški, ki vsaj tri mesece ni darovali krvi, in ženska, ki krvi ni darovala vsaj štiri mesece in v zadnjem letu ni bila noseča.

Vir: Siol