Dojenje in umrljivost dojenčkov

"Otroci, ki so dojeni, so dokazano bolj zdravi, manj zbolevajo za okužbami dihal, prebavil, vnetij ušes. To je najboljša hrana, ker je prilagojena človeški rasi, adaptirana mleka so le izpeljanke iz kravjega mleka in še zdaleč ne vsebujejo vsega, kar ima materino mleko," je pojasnila Andreja Domjan-Arnšek iz Porodnišnice Ljubljana. Po besedah Domjan-Arnškove v Sloveniji doji večina mater: "Redke so matere, ki se ne odločijo za dojenje, poskusi pa skoraj vsaka. Nekatere pač ne uspejo z dojenjem. Ob odpustu iz bolnišnice je vsaj delno dojenih otrok približno 96 odstotkov, večina pa jih doji tudi po odpustu."

Poleg koristi za zdravje ima dojenje tudi praktične koristi. "Ne potrebujete posebne priprave prilagojenega mleka, otroka lahko nahranite tako rekoč kjerkoli, hranjenje otroka ponoči je lažje in podobno. Za številne ženske je dojenje tudi posebno pozitivno doživetje bližine in povezanosti," je za povedala svetovalka in vodja programov pri združenju Naravni začetki Zalka Drglin. Po njenih besedah ženske od dojenja odvrne predvsem nenaklonjenost okolice, ki doječe matere v javnosti pogosto ne sprejema, kot bi morala. Problem vidi tudi v kulturi, saj "otroci odraščajo v okoliščinah, kjer malokrat vidijo dojenčka, kako sesa mleko pri mami", zato je informacij o tem, kako dojiti, pogosto premalo.

Društvo za podporo in pomoč doječim materam

V okviru mednarodne organizacije La Leche League International (LLLI) v Sloveniji deluje društvo za podporo in pomoč doječim materam. Po besedah ene od svetovalk Urške Savodnik svetovanje poteka predvsem preko telefona, imajo pa tudi redna mesečna srečanja. Trenutno je v društvu sedem svetovalk, kar je po besedah Savodnikove vsekakor premalo. Svetovalka sicer lahko postane vsaka mama, ki otroka uspešno doji vsaj eno leto, in opravi izobraževanje v okviru La Leche League InternationalDojenje vsaj šest mesecev

Porodniška stroka si prizadeva, da bi bili otroci izključno dojeni vsaj šest mesecev, saj v tem času z materinim mlekom dobijo vse, kar potrebujejo za razvoj in rast. Ministrstvo za zdravje je kot koordinator uresničevanja aktivnosti in ukrepov resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 med cilji na področju strategije promocije dojenja predvidelo tudi vzpostavitev celovitega informacijskega sistema stalnega in rednega spremljanja pogostnosti dojenja in uvajanja dopolnilne prehrane. Tak sistem bi bil po besedah Domjan-Arnškove zelo koristen, saj bi spremljali otroke tudi po odpustu iz porodnišnice.

Vir: 24ur