Toda skrb še zdaleč ne pomeni, da delajo »vse« za otroke, ravno nasprotno, tako jih naredijo odvisne od svoje pomoči. To nam dokazuje preveč mladih, ki niso sposobni samostojnosti, ampak živijo pri svojih starših in na njihov račun.
Namesto da bi otrokom postavljali naloge in zahteve, jih večinoma prosijo, naj se učijo, in se z njimi pogajajo za opravljanje najbolj vsakodnevnih del. Kako nam še ni jasno, da se bo želja za delo in učenje rodila takrat, ko bosta to nalogi, ki se ju opravi brez velikih pedagoških prijemov, enostavno zato, ker sta vrednoti in v tem času in prostoru, kjer živimo, še vedno nujni za preživetje.
Konec šolskega leta bi morali otroci praznovati skupaj s starši (od katerih jih je ogromno več vložilo v šolsko delo kot njihovi otroci), smo pa lahko v vseh mestih videvali veliko pijanih mladostnikov, ki so tako proslavili svojo »srečo«, da se je končala šola. Veliko si jih je brez težav pridobilo dovoljenje, da gredo »malo na morje«, praznovat. V enem od kampov sem po naključju opazovala takšno praznovanje, zato so se mi v glavi vrtela vprašanja: »Kje imajo starše? Od kod jim denar? Ali je mogoče, da se to dogaja z našimi mladostniki?« Otroci sploh niso vedeli zase, kje so, kaj šele, kaj govorijo in počnejo.
Zadnje čase se preveč pozornosti namenja zabavi, in to predvsem za otroke in mladostnike, ki potem dejansko »zapravijo« svoja najboljša leta v iskanju dobrih žurov in zlorabe svojega časa.
Ob koncu šolskega leta se starši veliko bolj ubadajo z mislimi, kam otroke dati na počitnice, kot kako bi jih lahko zaposlili in kje. Ob vsem tem je tistih, ki niso imeli ravno bleščečih ocen ob koncu srednje šole ali imajo popravne izpite, zelo veliko in obenem je tistih, ki imajo narejene vse pogoje za naslednje letnik, izredno malo.
Ravno za vse te posameznike bi bilo še kako koristno, da bi med počitnicami namesto dopustovanja delali in tako vsaj malo začutili, kaj pomeni zgodaj vstati, osem ur delati in preostali del nameniti učenju. Namesto takšnega urnika pa bo večina dolgo spala, se potem kakšno uro posvetila učenju ali jih bo k temu prisilil inštruktor, in ker bodo uspešno naredili letnik, bodo še nagrajeni s kakšnimi počitnicami. Naslednje leto se bo zgodba ponovila, dokler ne bo končano obdobje obveznega šolanja.
Seveda pa so tudi otroci in mladostniki, ki so zelo dobro opravili obveznosti v šoli in se jim med počitnicami ne bo treba učiti. Ne glede na to je prav, če tedaj razbremenijo starše vsaj s kuhanjem kosila, pospravljenim stanovanjem in drugimi deli, ki lahko nekoliko pripomorejo k boljšemu vzdušju v družini. Počitnice so priložnost, da se tudi otroci učijo pomena dobrih odnosov, skrbi drug za drugega, dobrih del, saj bo to velika naložba v oblikovanje njihove zelo, zelo pomanjkljive altruistične note osebnosti.
Članek objavljen v reviji Ona