Otrokov govor do drugega leta starosti

Prve smiselne besede se pojavljajo ob prvem letu pa vse tja do 18. meseca starosti. Pogosto je to tudi že prva poved, na primer: Tomi papav. Tomi am.

Med študijem so nas učili, da je prva beseda običajno MAMA, ATA. Danes je ta beseda vse bolj pogosto AVTO.

Tisti očetje, ki jih otrok kliče OČKA, so poimenovani oziroma poklicani kasneje. Lahko so OKI, OK’N (tako je klicala svojega očka hčerka moje sosede). Beseda OČKA je bistveno težje izgovorljiva kot ATI, ATA.

Pri tem prvem govornem oglašanju otrok so deklice bolj »pridne« kot dečki. Glede na število besed – obseg besednjaka so zelo velike individualne razlike.
 

Pravi čas za prve besede

Že pri prvem odzivanju fantkov in punčk so razlike. Punčke so bolj klepetave, prej več povedo kot fantki, a seveda je tu še mnogo drugih dejavnikov. Na splošno velja pravilo: če se staršem zdi, da otrok v govornem razvoju zaostaja, in so zato zaskrbljeni, naj poiščejo pomoč ne glede otrokovo starost in spol.

Če otrok z mimiko, gestami nakazuje, pokaže, nam da vedeti, da nas razume, potem je skrb odveč.
 

Skrbi

Glede vida, sluha in ostalih senzomotoričnih sposobnosti otroka dobro vodijo starše pediatrična in psihološka služba v zdravstvenih domovih.

Morda so glede govornega razvoja bolj zaskrbljeni starši, ki imajo otroka v jaslih, ker radi primerjajo otroke med seboj. A danes so vzgojiteljice že visoko strokovno izobražene, nekatere imajo dolgoletne izkušnje in so staršem v veliko pomoč.
 

Spodbujajmo razvoj

Še nekaj namigov, kako pomagati otroku do drugega leta starosti, da se bo bolj pogumno govorno odzival.
 

• Tako majhnemu otroku nikoli ne popravljamo govora.
• Vse, kar pove, pohvalimo, mu damo vedeti, da smo ga razumeli.
• Besedo, poved, ki jo pove po svoje, večkrat pravilno ponovimo.
• Ne zahtevamo, da pravilno ponovi še on.
• Pojemo čim več pesmic na zloge: ma, pa, ba, ta, lahko tudi v povezavi z vokalom O.
• Melodija naj bo preprosta, v dvočetrtinskem taktu.
• Petje spremljamo z gibi rok, nog.
• Vse, kar govorimo z otrokom, naj bo pravilno, razločno in primerno glasno.

Seveda pa je otrokov govorni razvoj zelo odvisen od vzdušja v družini. Ustrahovan, nesrečen malček se ne more normalno razvijati. Tudi če spregovori, lahko spet umolkne. Govorni razvoj je lahko moten tudi ob bolezni ali hospitalizaciji otroka. Vendar slednje ob primerni čustveni obravnavi nima posledic. 

vir: mama