Friday, November 22, 2024

Učitelji bi gotovo imeli najmanj težav s pristranskostjo, če bi sestavljali zgolj teste objektivnega tipa, kjer bi učenci morali obkrožati pravilne odgovore. Taki testi pa na žalost preverjajo le nižje spoznavne cilje, ne pa tudi učenčevega lastnega razmišljanja in ustvarjalnosti.


Barica Marentič Požarnik meni tudi, da je verjetnost, da bo učitelj učenca ocenil nepravično, predobro ali preslabo glede na njegovo znanje, zelo velika pri ustnem spraševanju. Takrat lahko učitelj naredi subjektivno napako, ki se je največkrat niti ne zaveda. Učencu, ki mu je simpatičen in o katerem ima dobro mnenje, bo za enako znanje nevede dal boljšo oceno kot tistemu, ki mu je nesimpatičen ali je z njim v konfliktu.

Velik del pritožb anonimen

Rešitev je spoštljiv odnos

 

Priporočljivo je tudi, da učitelji med seboj primerjajo kriterije ocenjevanja in se o tem vprašanju posvetujejo s kolegi. Tako se lahko delno izognejo subjektivnim napakam in pristranskosti pri ocenjevanju. »Sicer pa je pozornost dosti preveč usmerjena v ocene namesto v dobro, zanimivo učenje, v procese spoznavanja, odkrivanja, reševanja nalog in iskanja odgovorov na uganke življenja,« je prepričana Barica Marentič Požarnik.

 

Članek objavljen v reviji Otrok in družina

 

Piše: Mirjana Pintar

Naslednji prispevek

Poživljajoča hranilna nega za ženske po 60. letu

13 junija, 2012 0