Če ne dežuje preveč, otroci oblečejo pelerine, obujejo gumijaste škornje in skupaj se, pod velikim dežnikom, odpravimo na potep.
Sedaj v jeseni je gozd, ki je nedaleč stran, strašansko privlačen. Večkrat imamo srečo in kar ob poti naletimo na gobo. To je veselja! In četudi še kar naprej dežuje, je otrokom dan vseeno lep. Hitimo naprej po gozdni poti in iščemo gobe, lisičke, jurčke.
Jesen nam ponuja prave zaklade. Pripravimo se za turobne dneve. Naberemo divji kostanj, storže, želode, najlepše liste, ki jih je narava že pobarvala in se nam ponujajo pod krošnjami dreves. In ko zunaj »lije kot iz škafa«, na veliko kuhinjsko mizo postavimo škatlo z jesenskimi plodovi, še manjše škarjice, lepilo, morda list papirja, sukanec in šivanko za jesensko ogrlico, zobotrebce za ježeve bodice, ki ga spretno naredimo iz kostanja in še in še. Idej je polno, otroci imajo neverjetno veliko domišljije. Včasih je dovolj, da le sedimo zraven in pomagamo, ideje pa kar dežujejo iz otroške glave.
Pa še eno zelo uporabno imamo na zalogi pri naši hiši. Se tudi vi včasih razburjate nad velikim kupom igrač? No, jaz včasih kakšno pospravim. Ali pa pustim v omari novo, podarjeno za rojstni dan ali kako drugo priložnost. In ko je dolgčas res prevelik, ponavadi ‘nova’ igrača dela čudeže. Deževen dan je kot nalašč za odvijanje še ‘nehote pozabljenih’ igrač v omari!
Tina, mamica 2-letnega Gašperja:
»V deževnih dneh zelo radi packamo. Zelo radi skačemo po lužah. Zelo radi kuhamo, pečemo in pomivamo posodo. Gašper tudi rad pometa. Zelo rad se igra z avtomobilčki. Veliko beremo in se smejimo. In ja, gledamo televizijo. Risanke.
Gašper ima veliko inštrumentov. Bobne, harmoniko in ustno harmoniko. Zato tudi veliko plešemo in igramo na inštrumente.«
Leja, mamica 5-letnega Tiborja:
»Deževen dan nam ne preprečuje, da ne bi šli ven. Pač obujemo škornje, oblečemo pelerino, s seboj vzamemo še kužka in gremo na pohod po lužah. Itak ni boljšega doživetja od tega. No, sedaj, ko je otrok že starejši, zdaj je star 5 let, se največkrat, če dežuje, pač igra in razvija blazno domišljijo z “igračami”, ki jih naredi sam, malo pogleda TV, berem mu knjigice ali se greva kakšno družabno igro, npr. Lotti Karotti, Črnega Petra, vojno. Včasih po prebrani pravljici, po obnovi, napiševa še sama knjigo!«
Blažka, mamica 5-letnega Petra:
»Ne bom rekla, da pečeva piškote, ker jih ne. Pečeva pa pico. Igrava Ekec pekec kurji drekec, Lotti Karotti, gledava risanke ali skupaj igrava računalniške igrice. Če ne dežuje preveč, greva skakat po lužah.«
Marija, mamica 2-letne Eve:
»K sreči živimo v centru Ljubljane in ko dežuje, se pač med ‘nedeževjem’ odpravimo ven. Včasih gremo ven kar v dežju, z dežno prevleko čez voziček. Kadar preveč dežuje, se igramo, beremo knjigice ali pa gremo na balkon in opazujemo dežne kapljice in povemo Evi: »Dežek pada, tip, tip, tip, zmoči polje, zmoči hrib!«
Dež ni naš sovražnik.«