Mala šola plavanja

Zgodnje učenje plavanja vpliva na telesni razvoj:

• Dihanje

Pritisk vode skrbi za močnejši izdih. Otrok je prisiljen proti temu pritisku močneje vdihniti. S tem se krepi dihalno mišičje in se za skoraj 20% poveča vitalna kapaciteta.

• Srčno-žilni sistem

Vodni pritisk pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem. Pritisk deluje na dele telesa, ki so potopljeni v vodo in prek kože na vene. Pod vplivom pritiska priteka približno 20% več krvi v desni del srca in prek pljuč v levi del srca. S tem se poveča in krepi srčno mišičje.

• Skelet

Na razvoj skeleta vpliva otrokovo intenzivno gibanje v vodi. Kot posledica tega gibanja pride do intenzivne rasti kosti in dobrega oblikovanja kolčnega sklepa. Prej se začne hrbtenica otroka spreminjati iz okrogle v dvojno S obliko.

• Mišičje

Gibanje v vodi pripelje do oblikovanja celotnega skeletnega mišičja. Ortopedi vidijo v tem osnovo za zdrav razvoj otrok brez slabe drže. V prsnem položaju v vodi se krepi hrbtno mišičje in mišičje ramenskega obroča ter ostalo.

• Termoregulacija

Razlika med telesno temperaturo in temperaturo vode (med 32 – 37°C) je zadosten dražljaj za izboljšanje termoregulacije in odpornosti telesa, ne da bi otroku to škodovalo. Ob redni vadbi se izboljša: reakcija otrokove kože na hladno, sposobnost termoregulacije, okrepi se imunski sistem.

Pomembne so prve informacije o vodi in zgodnje učenje

Starši so prvi učitelji plavanja, saj že v kadi doma dajejo prve informacije o vodi in prijetnem ali neprijetnem doživljanju tega medija. Zelo pomemben je pristop staršev in okolice do vode in do otroka. Nikoli ne delajmo s prisilo! Potreben je pravilen, strokoven prijem. Otroci, ki so deležni plavalnih tečajev pod strokovnim vodstvom, ko bodo postali tudi starši, bodo lahko svoje znanje prenašali na svoje otroke. Zato imajo danes prednost tisti otroci, katerih starši so obiskovali plavalni tečaj in znanja prenašajo na svoje otroke.

Z učenjem plavanja je potrebno začeti čimprej, pod pogojem da ima otrok vodo rad in da se je ne boji. Strah pred vodo ni prirojen, ampak je pridobljen z negativno izkušnjo. Zato je zelo pomembno, ko se lotimo učenja plavanja, da otrok dobi pozitivne izkušnje in se počuti varnega. Tako je začetek priprave na plavanje že doma v kadi, preden gre na plavalni bazen.

Fredova metoda in klasična oblika učenja

Z učenjem plavanja po Fredovi metodi priporočamo začeti čimprej – lahko že z dojenčkom, dokler ima sonožni odriv, ki ga otrok izgubi, ko začne hoditi.

Fredova metoda sloni na Fredovih obročih, ki imajo trebušni del, na katerih otroci ležijo v plavalnem položaju in so varni. Fredova metoda učenja plavanja se izvaja v Sloveniji od leta 1998. Program se izvaja v globoki vodi, tako da otrok pripet v plavalnem obroču že prvo uro čuti vzgon vode, plovnost in drsenje ter se samostojno giblje v vodi. Počuti se varnega in spročenega, ter zato hitro napreduje.

Poleg Fredove metode poznamo še klasično metodo učenja plavanja, ki jo v Sloveniji izvajamo že 40 let in sloni na 6 stopnjah prilagajanja na vodo:

• prilagajanje na odpor vode,
• potapljanje glave, gledanje pod vodo,
• izdihovanje v vodo,
• plovnost in
• drsenje.

Ko otroci obvladajo drsenje po vodi, lahko začnemo z učenjem ene od tehnik plavanja, najprej na suhem, potem ob robu bazena, s partnerjem, s pripomočki in na koncu samostojno. Igre, ki jih izvajamo po klasični metodi, vsebujejo premalo elementov plavanja, saj se izvajajo v plitvi vodi, kjer otroci lahko stojijo in so tako v vertikalnem položaju. Igre brez elementov plavanja ne pripeljejo do znanja plavanja! Za znanje plavanja je pomembno čimveč ponavljajočih pravilnih plavalnih gibov nog in rok (udarcev in zavesljajev). V plitvi vodi otrok nenehno išče dno in stopa na tla. Raziskave so pokazale, da so rezultati učenja s Fredovo metodo boljši in da je možno v večini že predšolske otroke naučiti plavati.Vsebina klasičnih tečajev naj se spremeni v tej smeri, da manj časa uporabimo za prilagajanje na vodo in čimveč časa za izvajanje pravilnih gibov, da pride do avtomatizacije pravilnega plavanja.

Vaje, kot so umivanje obraza, prhanje glave, potapljanje glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo itd. lahko otrok izvaja doma v kadi. Tako lahko skrajšamo čas prilagajanja na vodo na “plavalnih tečajih” in se posvetimo učenju plavanja. Ne razumeti besedo učenje kot prisilo, ampak je lahko učenje plavanja z igro zelo prijetno in zabavno že za najmlajše. Saj je igra priprava na življenje, v našem primeru priprava na plavanje. Otroci potrebujejo veliko ponavljanja pravilnih gibov, priporočamo učenje plavanja po Fredovi metodi v otrokovem prvem letu ali pa med četrtim in petim letom starosti otroka, saj je takrat najučinkovitejše. Raziskave so pokazale, da je najmanj primeren čas za učenje med prvim in tretjim letom otrokove starosti.

Zato priporočamo, da bi Fredovo metodo vpeljali v vrtce, saj bi otroci po končanem programu že znali plavati. V šoli bi izpopolnjevali njihovo znanje ter se učili še druge tehnike, skoke, vaje varnosti kot preventiva pred utopitvijo itd…

Članek je bil objavljen v reviji Otroci