Zbolijo lahko ljudje vseh starosti, vendar najpogosteje zbolijo odrasli. Verjetnost nastanka bolezni je večja pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni velikim odmerkom ionizirajočega sevanja ali nekaterim zdravilom za zdravljenje rakavih obolenj.
Znaki bolezni so utrujenost, težko dihanje, pogoste okužbe, vročina in krvavitve, glavobol, bruhanje, razdražljivost ter bolečine v kosteh in sklepih.
Diagnoza se postavi s pregledom celotne krvne slike, krvnega razmaza in kostnega mozga.
Zdravljenje je osredotočeno na doseganje popolne remisije oziroma normalizacije števila krvnih celic, doseganja normalne tvorbe krvnih celic v kostnem mozgu in uničenje rakavih celic. Žal je na voljo manj učinkovitih zdravil kot pri drugih vrstah levkemij. Programi zdravljenja so zapleteni in zahtevajo sodelovanje skupine strokovnjakov in zdravljenje bolnikov v specializiranih zdravstvenih ustanovah. Zdravljenje spremlja tudi precej zapletov, ki so posledica zaviralnega delovanja zdravil in učinkov ionizirajočega sevanja na kostni mozeg. Posledica je predvsem zmanjšanje števila belih krvničk (levkocitov) in izrazita dovzetnost za najrazličnejše okužbe, ki zahtevajo dodatno zdravljenje z antibiotiki. Pogosto so potrebne tudi transfuzije rdečih krvničk (eritrocitov) in krvnih ploščic (trombocitov).
Pri 50% do 85% bolnikov z akutno mieloblastno levkemijo se doseže začetna remisija. Od 20% do 40% bolnikov je po 5 letih še vedno v remisiji. S presaditvijo kostnega mozga se izboljša uspeh zdravljenja na 40% do 50%. Presaditev pride v poštev pri bolnikih, ki se slabo odzovejo na začetno zdravljenje in pri mlajših bolnikih, ki po začetnem zdravljenju dosežejo remisijo. Najslabšo prognozo imajo bolniki starejši od 50 let in bolniki pri katerih je levkemija povezana s predhodnim zdravljenjem z zdravili za zdravljenje rakavih obolenj in obsevanjem z ionizirajočimi žarki.
vir: pliva