Mehanske poškodbe jajcevodov, ki nastanejo kot posledica vnetij, zajemajo cel spekter možnih poškodb: jajcevod je lahko poškodovan v celotni dolžini, samo na začetku ali koncu, ali pa so samo poškodovane tipalke, ki sprejemajo ovulirano jajčece.
Pri preverjanju prehodnosti jajcevodov uporabljamo kontrastne metode: histerosalpingografijo (HSG) in histerosalpingo-sonografijo (HSSG). V obeh primerih v maternico in jajcevode vbrizgamo kontrastno sredstvo, prehodnost genitalnega sistema pa raziskujemo z rentgenskim slikanjem ali ultrazvokom. Neposreden pogled v patološke spremembe omogoča laparoskopija (LPSC). Pri laparoskopiji z optično napravo vstopimo v trebušno votlino in neposredno opazujemo videz, položaj in prehodnost jajcevodov ob tem pa lahko diagnostično metodo razširimo v terapevtsko metodo, to je namreč najpogostejši poseg mikrokirurške intervencije.
Neprehodnost jajcevodov zdravimo na dva načina: z mikrokirurškim posegom, ali z metodami umetne oploditve. Mikrokirurški poseg se opravi z natančnimi majhnimi napravami, uspešnost laparoskopije pa je približno 40%. Z laparoskopijo se odstranimo cistične spremembe na jajčnikih, ali pa luščimo prirastek, ki zaraščajo jajčnike ali jajcevode in jih priraščajo ob stene črev ali male žličke. Poseg se preferira pri mlajših ženskah z enostavnimi poškodbami jajcevodov, uspešna operacija pa trajno reši težave poškodovanih jajcevodov.
Literatura:
1.Kleinstein J. Neue Konzepte der Sterilitätsbehandlung in der täglichen Praxis. Klinik für Reproduktionsmedizin und gynäkologische Endokrinologie, Otto von Guericke Universität Magdeburg, 1997.
2. Runnebaum B. Rabe T. Gynäkologische Fortpflanzungsmedizin. Springer Verlag Berlin Heidelberg New York 1994.
3. Ludwig M, Diedrich K. Moderne Aspekte der Reproduktionsmedizin. Gynäkologe 2002; 35:861-866