Navzočnost očetov pri porodu njihovih otrok je postala v nekaterih predelih Slovenije že skoraj nekaj vsakdanjega. Po podatkih Inštituta RS za varovanje zdravja je bilo leta 1992 v Sloveniji navzočih pri porodu svojih otrok 9,2 % očetov, leta 2005 je bilo takih očetov že 68,3 %, leta 2007 pa 71,5 %; v nekaterih regijah je navzočnost očetov pri rojstvu otroka prek 85-odstotna.
Med statističnimi regijami pa so v tem pogledu še velike razlike: v osrednjeslovenski in goriški statistični regiji na primer le tri mame od dvajsetih ne rodijo ob navzočnosti otrokovega očeta, v pomurski, koroški in spodnjeposavski statistični regiji pa tako rodi samo polovica mam.
V družinsko zakonodajo je pri nas že nekaj časa vključena pravica do očetovskega dopusta in iz leta v leto jo uveljavi več očetov. Pravico do očetovskega dopusta ima otrokov oče. Ta dopust traja v Sloveniji 90 koledarskih dni, in sicer mora otrokov oče 15 dni tega dopusta izrabiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, preostalih 75 dni pa lahko izrabi najkasneje do tretjega leta otrokove starosti. Za 15 dni očetovskega dopusta mu država zagotavlja očetovsko nadomestilo, za preostale dni očetovskega dopusta pa država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Število očetov, ki uveljavijo očetovski dopust z očetovskim nadomestilom, se z leti povečuje in od leta 2004 dalje ga prejema več kot 70 % vseh očetov. Leta 2004 je ta dopust uveljavilo 12.667 očetov, leta 2005 11.308 očetov, leta 2006 14.098 očetov in leta 2007 15.289 očetov. Leta 2008 je očetovsko nadomestilo prejemalo oz. očetovski dopust izrabilo 15.800 očetov ali za dobre 3 % več kot leta 2007, ko je bilo pri nas izplačanih za ta namen nekaj čez 10 mio EUR (leta 2003 pa dobrih 5 mio EUR).
Porodniški dopust se nadaljuje z dopustom za nego in varstvo otroka; ta traja praviloma 260 dni in je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka. Lahko ga uveljavljata eden ali oba starša, pod zakonsko določenimi pogoji pa tudi druga oseba. Leta 2006 je v Sloveniji ta dopust uveljavilo 921 očetov, leta 2007 1.008, leta 2008 pa že 1.125 očetov.
Očetje, ki so to postali v letu 2007, so bili ob otrokovem rojstvu stari povprečno 32,7 leta, matere, ki so to postale v tem letu, pa povprečno 29,9 leta. Največ očetov je bilo starih od 30 do 34 let, vsak deseti pa je bil ob otrokovem rojstvu v tem letu star nad 40 let. Zelo mladi očetje so pri nas redkost (prav tako kot matere najstnice): med moškimi, ki so postali očetje v letu 2007, je bilo 0,4 % najstnikov in so bili večinoma neporočeni; med tistimi, ki ob rojstvu svojega otroka v letu 2007 še niso bili stari 20 let, pa jih 84 % ob otrokovem rojstvu ni bilo poročenih. 5 % očetov otrok, rojenih leta 2007, je bilo starih manj kot 25 let (med njimi je bilo 71 % neporočenih). Očetje, ki so to postali v tem letu in so bili ob rojstvu svojih otrok poročeni, pa so bili stari povprečno 33,6 leta.
Sredi sedemdesetih let 20. stoletja je bilo v Sloveniji zunaj zakonske zveze rojenih 10 % otrok, leta 1987 več kot 20 %, leta 2002 pa več kot 40 % otrok; po zadnjih podatkih, ti so za leto 2007, je bilo med ženskami, ki so rodile v tem letu, 50,8 % neporočenih, kar je za 3,6 % več kot leto prej.
Ker se v Sloveniji rodi vsako leto več otrok zunaj zakonske zveze oz. materam, ki niso poročene, se povečuje tudi število priznanj očetovstva. Priznanje očetovstva je postopek, ko moški skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi prizna otroka za svojega; to priznanje pa je veljavno le, če se z njim strinja tudi otrokova mati. V preteklem desetletju je bilo za 95 % otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, podano priznanje očetovstva, še preden so ti otroci dopolnili prvo leto starosti. Vsako leto pa vedno več očetov poda priznanje očetovstva v prvem mesecu po rojstvu otroka, predvsem zaradi ureditve dokumentov (rojstnega lista, zdravstvenega zavarovanja ipd.). Leta 1960 je bilo v Sloveniji podanih 1.460 priznanj očetovstva za otroke, rojene zunaj zakonske zveze, leta 1990 je bilo teh priznanj 6.150, leta 2005 8.175, leta 2007 pa 10.116.
Med zakonskimi pari, ki so se razvezali leta 2007, je bilo za dobro polovico takih, ki so imeli ob razvezi še mladoletne oz. vzdrževane otroke. Ti otroci so bili večinoma dodeljeni v oskrbo materam. Zadnjih pet let se povečuje delež otrok, ki so po razvezi staršev dodeljeni v oskrbo obema staršema (v letu 2007 je bilo takih otrok 11,7 %). Deleži otrok, za katere po razvezi skrbi samo oče, so majhni: najvišjo vrednost po letu 1985 je delež teh otrok dosegel leta 1997, in sicer 8,5 %, leta 2007 pa jih je bilo 6,2 %.
Vir: SURS