Moško reprodukcijsko zdravje

•    Vplivi ksenoestrogenov iz okolja
•    Vplivi načina življenja
•    Vplivi negativnih dejavnikov iz delovnega okolja
 

Vplivi ksenoestrogenov iz okolja

Izpostavljanje ženskim spolnim hormonom estrogenom privede do padca kvalitete spermiograma, kot tudi do drugih bolezni moškega reprodukcijskega sistema (rak testisov, kriptohizem in hipospadija). Izvori estrogenov so lahko endogeni in eksogeni. Endogeni estrogeni prihajajo iz neprimerne prehrane: dvig enterohepatične recirkulacije estrogenov pri prehrani skromni z rastlinskimi vlakni, ali pri prekomerni telesni teži – maščobno tkivo kot aktiven endokrini organ je sposoben konvertirati ostale steroide in estrogene. Eksogeni estrogeni so sintetični estrogeni npr. kontracepcijske tablete, aktivni anabolični steroidi. Med ksenoestrogene iz okolja štejejo še pesticidi, dioksini in PCB.
 

Vplivi načina življenja

Najpogosteje raziskani in dobro poznani vzroki slabšega spermiograma, ki jih povezujemo z načinom življenja so: izpostavljanje virom toplote (savna, tesna oblačila, letna temperaturna nihanja, itd., kajenje in pitje alkohola.
 

Vplivi negativnih dejavnikov iz delovnega okolja

Večino epidemioloških raziskav, ki preučujejo toksologijo moškega reprodukcijskega sistema se nanaša na vplive dejavnikov delovnega okolja. Kljub temu, da večina dejavnikov delovnega okolja ostaja neznana, se delijo na dve skupini z jasnim toksičnim vplivom predvsem izpostavljanje visokim temperaturam pri delu (keramična, papirna, železarska industrija…), ter izpostavljanje kemijskim snovem kot so npr. pesticidi. Prisotnost pesticidov v urinu, oziroma semenski tekočini kmetovalcev, ter delavce v tovarnah pesticidov, kot tudi njihovo škodljivo delovanje na število, gibljivost in morfologijo spermijev opisujeta kanadska in kitajska raziskava.

Kanadska raziskava je določevala prisotnost 2,4-dichlorphenoxyacetilne kisline – 2,4 D v urinu in semenski tekočini 97 kmetovalcev v Ontariu, pred 24 in 48 ur po aplikaciji pesticidov. Z razliko od argentinske raziskave, ki je postregla z 300 krat višjo koncentracijo 2,4 D v semenski tekočini, je pri polovici kmetovalcev odkrita koncentracija tega herbicida znašala 0 – 650 ppm (part per million).

Kitajska raziskava je preučevala prisotnost organofosfornih pesticidov in njihovih metabolitov v urinu in semenski tekočini kitajskih delavcev, ki so bili tekom delovnega procesa izpostavljeni pesticidom. Primerjava rezultatov 32 delavcev, ki so bili zaradi delovnih pogojev izpostavljeni pesticidom, z 42 –timi delavci primerjalne skupine (niso imeli stika s pesticidi). Ob koncu delovnega dne je bila koncentracija p-nitrofenola pri delavcih, ki so bili izpostavljeni pesticidom 0,22 mg/L, v primerjalni skupini je bilo povprečje 0,15mg/L. Analiza koncentracije, gibljivosti in morfologije spermijev statistično kažejo slabše rezultate pri delavcih, ki so bili pesticidom neposredno izpostavljeni. Povprečna koncentracija spermijev v skupini pesticidom izpostavljenim delavcem  je bila 35,9 miljonov/ml, gibljivost 47%, 57% spermijev pa je kazalo normalno strukturo. V primerjalni skupini delavcev je bilo število spermijev znatno višje, 62,8 milijonov/ml. Gibljivost spermijev je bila prav tako statistično boljša in je znašala 57%. Pri morfološki sliki razlika ni bila tako signifikantna, normalnih je bilo 61% spermijev.

Navedeni podatki so alarmantni. Vemo, da imajo pesticidi vpliv na moško reprodukcijsko zdravje, še vedno pa ostaja odprto vprašanje njihovega vpliva na nosečnost oziroma fetalni outcome.

 Literatura:

1. Moline JM, Golden AL, Bar-Chama N, smith E, Rauch ME, Chapin RE et al. Exposure to hazardous substances and male reproductive health: a research framework. Environ Health Perspect
2. Carlsen E at al. Evidence for decreasing quality of semen during past 50 years. B Med J
3. Oliva A, Spira A, Multigner L. Contribution of environmental factors to the risk of male infertility. Human Reprod