Klimatske naprave povzročajo suh zrak, le ta pa močno vpliva na težave z dihanjem, prehlade in glavobole. Škodljivi delci računalnikov in fotokopirnih strojev prav tako dražijo dihala. Slab zrak v prostoru povzročajo tudi škodljivi plini talnih podlog, lepil, tobačnega dima. Zanemarljivo pa ni tudi hrupno okolje, ki povzroča stres in vpliva na razpoložljivost in delovno sposobnost ljudi.
Zanimivo je, da lahko vse te težave odpravljajo rastline s prisotnostjo v človekovi bližini.
Rastline namreč izhlapevajo vlago, absorbirajo škodljive delce in slab zrak, učinkovite pa so tudi kot zvočni izolator. Ljudje, ki imajo v svojem prostoru rastline, so manj razdražljivi, manj obolevajo, njihova storilnost je večja, pa tudi boljše se počutijo.
Sevanje televizije lahko omilimo tako, da v njeno bližino postavimo večjo rastlino, ki bo imela okrasno funkcijo, ob enem, pa bo zmanjševala negativne vplive sevanja.
Rastline so za vsakega izmed nas pomembne kot hrana, osnovne sestavine, zdravilo in kot dobavitelj kisika. V današnjem svetu so še toliko pomembnejše, ker nam dajejo čustveno vez z naravo.
Profesor Martin Kramper iz Ulma, je naredil obširno raziskavo v podjetju Tegut v mestu Fulda. Podjetje je polovico zaposlenih preselilo v novo stavbo, ki je bila zastekljena in kjer so namestili obilo rastlin. Druga polovica zaposlenih je ostala v stavbi, kjer ni bilo rastlin in velikih oken. Obe skupini sta imeli ostale delovne pogoje nespremenjene. Imeli so iste sodelavce, isto delovno mesto, isto pohištvo…
Raziskava je pokazala, da je stavba s številnimi rastlinami delovala bolj življenjsko, naravno, vabljivo, sproščeno, prijetno in barvno prijazno. Delovno mesto je bilo zdravo, prostori so prijetno dišali, bili so primerno ogreti in vlažnost zraka je bila ravno pravšnja.
Prostori v drugi stavbi so bili nedomiselno urejeni, brezbarvni, odbijajoči, tehnični, brez življenja, sproščenosti in razgibanosti. Na delovnih mestih je bilo manj miru, tišine in delavci so se težje skoncentrirali na delo. Posledično so zaposleni tarnali nad nervozami, prehladom, zmanjšano splošno odpornostjo, med kolektivom pa je bilo opaziti slabo razpoloženje.
Najboljši način je namestitev lončnic. Pri temperaturi 22 stopinj celzija potrebujemo v prostoru le 3 grame vodne pare v kubičnem metru zraka, da zvišamo zračno vlago s 30 na 50%. Toliko vlage oddajata približno dva kvadrata listnate površine, ki jo ima npr. 1,5 metra visoka Šeflera (Schefflera actinophylla). Iz tega lahko povzamemo, da potrebujemo v prostoru, ki obsega 30 kvadratnih metrov, le tri do šest omenjenih rastlin, ki bodo 24 ur na dan ohranjale 50% zračne vlage.