By V primeru nezadostnega dodatnega vnosa teh dveh vitaminov lahko pride do pomembne pomanjkljivosti in prizadetosti več organskih sistemov predvsem pa organskih sistemov, ki sem jih prej omenil kar v določenih primerih pomeni resno prizadetost otroka.
Vitamin A ima v fiziološkem smislu pomembno vlogo v organizmu. Vitamin A je v strogem pogledu retinol. Vendar so oksidirani presnovki, retinaldehid in retinoična kislina prav tako biološko aktivni. Retinoidi so sintetične molekule, ki so kemično sorodne retinolu. Retinaldehid je oblika vitamina A, ki je kot komponenta rodopsina potrebna za normalni vid, medtem ko je retinoična kislina potrebna za normalno morfogenezo, rast in diferenciacijo celic. Retinoična kislina nima vloge pri vidu in v nasprotju z retinolom ni vpletena v reprodukcijo. Vitamin A igra vlogo pri utilizaciji železa, humoralni imunosti, T celično posredovani imunosti, aktivnosti celic ubijalk in fagocitih in še marsikaj.
Zaradi pomanjkanja vitamina A so prizadeta vsa tkiva. Od bolezni, ki se pri pomanjkanju pojavljajo so znane spremembe na očeh-nočna slepota (funkcionalne spremembe v palicah retine). Zaradi prizadetosti epitela sluznice oči suhosti, izgubljenega sijaja, zadebelitev in nabiranja sluznice pride do kroničnega konjuktivitsa-vnetja očesne sluznice. Znane so Bitotove pege srebrno sivi suhi plaki, ki so tipično znamenje prizadetosti konjuktive-očesne veznice zaradi pomanjkanja vitamina A pojavljajo pa se predvsem pri dojenčkih. Ob napredovalem pomanjkanju vitamina A pride do popolne keratomalacije – zmehčanja roženice ker je povezano z trajno izgubo vida.
Na koži se hipovitaminoza A kaže s folikularno hiperkeratozo, ki se pojavlja v šolski dobi ali šele v adolescenci. Koža je suha in groba kot strgalo, posebno na zadnji strani nadlahti in sprednji strani stegen, a tudi na hrbtu in prsih. Včasih se na obrazu pojavljajo akne.
Epitelij respiratornega trakta, vagine, uretre in izvodil ledvic se spreminja s keratinizacijo, metaplazijo, kar se lahko kaže kot suhost nosa in ust, spremenjen glas, kašelj, pogoste respiratorne infekcije, vulvovaginitis in hematurija. Lahko se pojavljaj, vendar redko znamenja povišanega intrakranijalnega pritiska-pseudotumor cerebri. Ob tem se pojavlja močan glavobol, bruhanje in pozitivni meningealni znaki.
Zaradi povečanih potreb po vitaminu D pri dojenčku zaradi že omenjene hitre in intenzivne rasti in napredovanja, pomanjkanje vitamina D pomeni zmanjšano resorpcijo kalcija in zmanjšano trdoto kosti ker primarno vodi v mehek skelet, zaostanek v rasti predvsem deformacijo dolgih kosti – Rahitis. Vitamin D se poleg vnosa z hrano lahko pridobiva z ultravioličasto svetlobo – sončenjem.
Iz vsega naštetega sledi, da je zlasti v zgodnjem obdobju, obdobju dojenčka zelo pomembno, da otrok ima v prehrani zadostno količino A in D vitamina, da je zadosti na sončni svetlobi, da ima primarno in kvalitetno prehrano, da je dojen ali hranjen z adaptiranim mlekom.
Zato je pomembno izvajati redno profilakso z A in D vitamini. Ta vitamina sta na tržišču v obliki peroralnih kapljic AD3, ki se v prvih šestih mesecih dajejo in dozirajo individualno in različno glede na primarno prehrano dojenčka. V kolikor je dojenček izključno dojen se mu daje 7 kapljic AD3 vitamina na dan. V kolikor pa je dojenček na adaptirani prehrani z adaptiranim mlekom se mu količina kapljic mora prilagajati. Prilagaja se zaradi tega ker je vsebnost vitaminov A in D v adaptirani prehrani nekoliko večja in sta ta vitamina v hrani še posebej dodana, da se jih zato ne predozirata je prilagajanje individualno. V kolikor je dojenček dojen in še dodatno ob vsakem obroku umetno hranjen se mu daje 5 kapljic. V kolikor se mu poleg dojenja dodaja manj kot polovica obrokov adaptiranega mleka je potrebno dajati 6 kapljic in v kolikor je izključno na adaptirani prehrani se mu dodaja samo 4 kapljice na dan.
Po šestem mesecu starosti otroka se mu do enega leta ne glede na prehrano daje 10 kapljic AD3 vitamina na dan. Pri otrocih, ki bi naj napolnili eno leto v zimskih mesecih naj bi se nadaljevalo dajanje kapljic vsaj do poletja in sončnih dni.
Daljše dajanje svetujemo otrokom z bronhopulmonalno displazijo (torej tistim, ki so bili zelo dolgo odvisni od kisika, morda celo zdravljeni s kisikom na domu).
Pomembnost uporabe vitaminov A in D zlasti v tem zgodnjem dojenčkovem obdobju (do enega leta) je tako pomembna in nesporna, da je samo dejstvo, da boleznih, ki smo jim bili priča pri dojenčkih v še ne tako davni zgodovini konec in da jih več ni. Ni več nočne slepote zaradi pomanjkanja A in D vitamina ni več rahitisa, ki bi grdo prizadel lokomotorni aparat otrok jih pohabljal in jih postavljal v življenja manj vreden položaj.
Zato je pomembna preventiva in je pomembno preventivno dajanja AD vitaminov, ki jim omogočajo in podarjajo enakovredno življenje, enake možnosti in enake standarde sreče.
ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA
Damir DABRANIN Dr.Med.Spec. Pediater
Mestni trg 17
3210 Slovenske Konjice
SLOVENIJA
Spletna stran: www.zpa.si
Email: dabranin@zpa.si
Kaj menijo starši o kapljicah lahko spremljate tudi na forumu TUKAJ.