Tkivo ohranja zdravo. Poživljena celična struktura je dober prevodnik življenjske energije. Bioelektrični impulzi, ki vzdržujejo naše misli, čustva in celične procese, se lahko neovirano in brez motenj širijo skozi čutila in uravnavajo življenjske procese.
Zaradi stresov in preobremenitev postane sistem duh-telo nekoliko bolj tog. Delujemo z zmanjšano zmogljivostjo. Ko smo napeti, tudi dihamo bolj plitko in površno. Dihanje povezuje delovanje duha in telesa, to je energijo in materijo. Združuje zavestne in podzavestne funkcije sistema duh-telo. Z dihanjem lahko spontano posežemo v mnoge sicer samodejne celične in telesne dejavnosti ter vplivamo na boljše zdravje, počutje in življenjski elan.
Otroci dihajo naravno, pri dihanju jim spontano plapola trebušček. To pomeni, da je dihanje dovolj globoko, da se pri tem giblje trebušna prepona. Trebušna prepona je nameščena pod rebri, nahaja se med pljuči in spodnjim delom trebuha. Je življenjsko pomemben organ, ki povezuje prsni koš in trebušno votlino.
Z globokim dihanjem, pri katerem potegnemo zrak v spodnji del trebuha tako, da se le-ta malce napne, se trebušna prepona pomakne navzdol. Notranji organi postanejo kot goba: vpijajo svežo kri, ko pa se pri globokem izdihu pomakne trebušna prepona navzgor, pa se izrabljena kri povsem iztisne iz notranjih organov. Notranji organi doživijo izdatno masažo in prekrvavitev. Telo se revitalizira, bolj smo zdravi in imamo več energije.
Na telesni ravni se med preponskim dihanjem vzbuja parasimpatično živčevje. Giblje se tudi deseti možganski živec, ki sega iz možganskega debla do trebušne votline, pri tem pa zaobjema srce, sapnik in želodec. Vagus je deseti možganski živec in je največji živec parasimpatičnega živčevja. Izhaja iz hrbtenjače in oživčuje tudi pljuča, aorto, tanko črevo, pankreas, jetra, vranico, ledvice, danko in drobovne krvne žile. S preponskim dihanjem se vagus giblje in stimulira ter pri tem stabilizira organizem in pomirja stres. Nevtralizira stresno biokemijo in vpliva na normaliziranje življenjskih funkcij. Skrbi za dobro počutje, organizem pomirja, stabilizira vzburjen srčni utrip, sprošča ožilje in izboljša prekrvavitev.
V stresu pa simpatično živčevje (ki je ravno nasprotno parasimpatičnemu živcu vagusu) povzroča, da nas stisne pri srcu in v želodcu ali pa imamo cmok v grlu. Preponsko dihanje sprošča stresno stanje organizma, umiri razbijanje srca in razburjenje, spodbuja nastajanje endomorfinov, hormonov dobrega počutja. Daje notranjo moč in odstira skrite potenciale v vsakem posamezniku. Pomirja se nezdrava stresna biokemija.
Preponsko dihanje z ustvarjanjem nad in podpritiskov v trebušni votlini oživlja najmočnejšo silo v človeku: kundalini. Kdor jo obvladuje, pridobiva tako imenovane sidhije, nadnaravne sposobnosti, ki pa so v višjih ravneh zavesti pravzaprav povsem naravne. Z obvladanjem kundalini pridobimo moč nad naravnimi elementi (ogenj, voda, zemlja, zrak in prostor).
Kundalini je izvorna sila brez pozitivnega ali negativnega predznaka. Žarišče ima v žareči magmi v središču zemlje, zato se imenuje tudi ognjena sila. Z njo se povezujemo, ko se ozemljimo in se preko središča svoje osi povežemo s točko žareče magme globoko v zemlji.
Žarišče kundalini v človekovem organizmu je v spodnjem delu trebuha v smeri proti križnim vretencem. Iz tega žarišča se napaja fizični obstoj organizma. V obliki občutkov se kundalini manifestira kot spolna sla, ki skrbi za nadaljevanje in obstoj življenja. Seksualna energija je ena najmočnejših sil v organizmu; v združitvi z nasprotnim spolom se porajajo in vstopajo v življenje nova živa bitja.
Kundalini je speča, latentna energija. Ko se duhovno in telesno prečistimo, se začne dvigovati skozi središča moči v telesni osi vzdolž hrbtenice in nas napajati z neomejeno močjo. Simbolično se prikazuje kot kača v klobčiču, pripravljena na skok. Vsebuje zdravilno in uničevalno moč.
Mnoge energetske plasti v obliki ovojev varujejo kundalini, da se ne prebudi prehitro pri nepripravljenem človeku. Duhovna praksa in zdrav način življenja z vsem, kar zajema, vključno z iskanjem in uresničevanjem poslanstev kot smisla svojega obstoja, počasi rahljajo ovoje, ki prekrivajo žarišče kundalini v človekovem organizmu. V življenje priteka vedno večja notranja moč.
Če si simbolično predstavljamo kundalini kot žarečo svetlobo, varno spravljeno pod mnogimi ovoji (kot čebula v lupini), ki jo povsem prekrivajo, njene žareče svetlobe sploh ni videti. S prečiščenjem živčnega sistema motenj in nepravilnosti pa ti ovoji postopno odpadajo in se tanjšajo. Kundalini zažari in začne svojo pot skozi vsa središča moči in prevodnike življenjske energije podobno kot lava, ki se iz vulkana spušča po hribu. Preliva se po vsem organizmu in napaja sistem duh-telo. Človek notranje zažari. Pridobiva moč nad naravnimi elementi in izžareva osebni magnetizem, ki ga občuti vsa okolica. Takrat se nam uresničujejo mnoge neuresničljive stvari, seveda v skladu z našim poslanstvom, življenjskimi nalogami in prirojenimi potenciali.
Kundalini je sila brez oblike in predznaka, je samo neslutena moč. Narava jo z mnogimi pečati varuje tako, da se ne more sprostiti drugače, kot le postopoma, s prečiščevanjem živčnega sistema z duhovno prakso in čistim življenjem na vseh področjih.
Če bi se na primer kundalini lahko prebudila nenadoma pri neprečiščenem človeku, bi ta pregorel kot varovalka, skozi katero steče preveč toka. Za nepripravljenega človeka, ki z duhovno prakso še ni prečistil in okrepil sistema duh-telo, je torej nenadna prebuditev kundalinija lahko celo življenjsko nevarna in zelo destruktivna tako zanj kot za njegovo okolico. Lahko si predstavljamo, kakšna so možna dejanja (in njihove posledice) neprečiščenega človeka, ki na svoji stopnji zavesti nenadoma dobi strahovito moč, ki se udejanja skozi njegove misli, čustva in zavest.
Narava ima torej vgrajene mehanizme zaščite notranjih moči, ki jih daje na voljo, ko se duhovno razvijamo in ko z vsem srcem, dušo in telesom delamo najboljše, kar moremo, in ko nikomur ne škodimo. Temelj in izvor stvarstva je vseprisotna čista inteligenca, ki skrbi, da se vse stvari v vesolju, naravi in človeku odvijajo po naravnem redu.
Več o preponskem dihanju si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.