Česen za dobro zdravje

Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima neprijeten vonj, a brez njih ni zdravilen.  Pripravki brez vonja so zelo učinkoviti, saj je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Česen, med drugim, vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine.
 

UČINKOVITEJŠI OD TAVŽENTROŽE

Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik.

Znanstveniki so v številnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v česnu koristne za srce, ker znižujejo krvni tlak, preprečujejo nastajanje holesterola v jetrih, znižujejo raven škodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi. Česen znižuje povišan krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Visok holesterol pa znižuje približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica česnovega stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in povečuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker česen pripomore k redkejši krvi, lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo.

Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zagotovo med najučinkovitejše, saj pomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen bolje učinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotično delovanje in učinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivičnim okužbam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem košu, nahod, gripa, vnetje ušes, vnetja ustne votline, ter blaži tudi katar in herpes.

Lahko ga uživamo presnega, da odmašimo zamašen nos in ublažimo druge simptome prehlada. Učinkovito blaži tudi vnetja prebavil, kot so vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža. Česen v črevesju preprečuje gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Takšno delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.

Danes so redke rastline, ki so vsesplošno poznane in tako zelo uporabne kot česen, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. Dolgo so ga namreč uporabljali le kot zdravilo in ne kot začimbo. Tako česen že od pradavnine velja za eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo.

Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima neprijeten vonj, a brez njih ni zdravilen.  Pripravki brez vonja so zelo učinkoviti, saj je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Česen, med drugim, vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine.
 

UČINKOVITEJŠI OD TAVŽENTROŽE

Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik.

Znanstveniki so v številnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v česnu koristne za srce, ker znižujejo krvni tlak, preprečujejo nastajanje holesterola v jetrih, znižujejo raven škodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi. Česen znižuje povišan krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Visok holesterol pa znižuje približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica česnovega stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in povečuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker česen pripomore k redkejši krvi, lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo.

Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zagotovo med najučinkovitejše, saj pomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen bolje učinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotično delovanje in učinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivičnim okužbam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem košu, nahod, gripa, vnetje ušes, vnetja ustne votline, ter blaži tudi katar in herpes.

Lahko ga uživamo presnega, da odmašimo zamašen nos in ublažimo druge simptome prehlada. Učinkovito blaži tudi vnetja prebavil, kot so vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža. Česen v črevesju preprečuje gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Takšno delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.

O zgodovini uporabe česna preberite na utrinek.si