Evolucija nas prehiteva

Znanstveniki iz Inštituta za molekularno biologijo Maxa Plancka v Tuebingenu so v sodelovanju z Univerzo v Indiani preučevali mutacije genoma rastline Arabidopsis thaliana (navadni repnjakovec) in spoznali, da prav vsak gen v rastlini mutira enkrat na 143 milijona generacij.

»Dolgoročni učinki genetskih mutacij so dobro znani, do sedaj pa nismo vedeli kako pogosto prihaja do novih,« je dejal Detlef Weigel, vodja projekta.

Odkritje pomeni, da se pri mnogih vrstah rastlin, ki z milijoni posamičnih primerkov v vsaki generaciji proizvede na tisoče semenk, celotna mutacija genoma (celotni prikaz genetskih informacij vsakega organizma) zgodi v relativno kratkem obdobju.

»Evolucija se dogaja na tisoč in ne na milijone let,« pravi Weigel.

S hitrostjo genetskih mutacij lahko pojasnimo, zakaj se nekatere rastlinske vrste tako hitro prilagajajo novim okoliščinam, npr. zakaj v nekaj generacijah postanejo odporne na herbicide.

Strokovnjaki so naznanili, da se hitrost mutacij v teorijo lahko pričakuje tudi pri človeški DNK, kar pomeni, da na vsakih šest milijona prebivalcev na svetu trajno mutira ena oblika človeškega gena.

»Če odkritje primerjamo z ljudmi, vsak od nas nosi 60 novih mutacij, ki niso bile prisotne pri naših starših,« je dejal Michael Lynch iz Univerze v Indiani.