Pri zdravem otroku se govor razvija spontano, sočasno z duševnim in motoričnim razvojem, če le živi v okolju, v katerem dobi dovolj primernih govornih spodbud in razumevanja.
Vsak otrok čuti potrebo po izražanju, razumevanju in govorni uveljavitvi. Otrokov pogled, dejanje, glas ali beseda je poskus, da bi izrazil sebe, svoje želje, potrebe, občutja in misli. Ko nam zleze v naročje, prinese svoj najljubši predmet ali igračko, vzpostavi z nami neposredni stik, neverbalno komunikacijo. To je jezik, govorica telesa, ki izraža otrokovo željo in potrebo po naši pozornosti in naklonjenosti. Otrok želi, da se z njim ukvarjamo, igramo, ga ljubkujemo in se pogovarjamo.
To je primeren trenutek, da mu vse to pokažemo, pozornost usmerimo nanj in na njegove želje ter za nekaj časa pozabimo, da smo morda utrujeni. Z otrokom se začnimo pogovarjati. Ne glede na starost se bo odzval na govorne spodbude, saj se počuti varnega in sprejetega; čuti, da ga imamo radi, ker smo si zanj vzeli čas. Otrok čuti našo iskreno željo po komunikaciji in razumevanju njegovega izražanja, pa naj je še tako majhen in nespreten pri poskusih oblikovanja besed.
Vzemimo otrokovo najljubšo igračko ali slikanico, ter opišimo predmet ali sliko. Naj bo to tisto, kar otroka zanima. Ker ga starši najbolje poznajo, to ni težko. Ni pomembno, kako razvit je otrokov govor, kakšna sta kakovost in razumljivost njegovega izražanja. Najpomembnejše je, da otroku pokažemo, da ga razumemo.
Otrok je v zgodnjih poskusih izražanja negotov in nespreten, artikulacija je neizdelana in slabo razumljiva. To je normalen potek govornega razvoja. Pokažimo mu, da ga razumemo, čeprav bomo morali kdaj tudi ugibati, kaj nam je želel povedati. Odobravanje in nasmeh na našem obrazu otroku povesta, da ga razumemo in se veselimo vsakega njegovega poskusa izražanja. S tem spodbujamo in razvijamo otrokov interes za uspešno verbalno komunikacijo.
Otroku se prilagodimo in bodimo potrpežljivi. Kljub vsem obveznostim si moramo vzeti čas in se mu povsem posvetiti. To velja za vsa obdobja otrokovega razvoja. Bodimo ponosni na njegov napredek in uspehe ter ga ne primerjajmo z drugimi otroki.
V zgodnji dobi razvoja se otrok šele srečuje s poskusi izražanja, tvorbe glasov in besed, zato mu moramo pri tem pomagati. Naš govor naj bo razumljiv, jasen in razločen, besede kratke in enostavne, da jih otrok prepozna in razume, četudi še ne govori. Bolj ko bo poslušal naš govor, več pravilnih informacij bo dobival o govornem izražanju.
V igri uživa že kot dojenček, ko se med previjanjem in kopanjem igra s prstki, nogami in rokami. Že takrat veselo čeblja in s tem verbalno izraža zadovoljstvo. Pozneje posega po predmetih, igračah in slikanicah. V tem obdobju mu pokažemo predmet in ga poimenujemo – tako se otrok hitro nauči, da z govorom poimenujemo skoraj vse. Pozneje bo sam pokazal predmet ali osebo in s tem želel izvedeti njegovo ime. To informacijo mu moramo podati karseda jasno. Otrok se kmalu nauči z govorom izraziti svoje dejavnosti. Uči se tudi izražanja svojih občutij – sprva neverbalno, z jokom, smehom, neposlušnostjo, ko pa mu povemo besede, ki označujejo ta občutja, se jih otrok čez čas nauči povedati. Vse naj poteka igrivo, zabavno in prijetno za otroka.
Želim vam veliko veselih govornih uric, smeha in zabave pri govornih igrah z otrokom!
Otroku lahko razložimo, čemu služi govor, še preden je sposoben govoriti!
– pisani, varni predmeti in igrače, ki jih otrok lahko prime,
– gumijaste, mehke igračke,
– igračke iz mehke plastike, blaga in pliša,
– igrače za igranje v vodi: riba, račka, ladja, posodice …,
– kocke za sestavljanje ali vtikanje v odprtine, ki so primerne otrokovi razvojni stopnji; glej pripis na izdelku,
– lahke in ustrezno velike žoge za brcanje in lovljenje,
– avtomobili in živali iz plastike: kmetija, živalski vrt, afriške živali …,
– zvočne igrače: boben, preproste piščali, ksilofon …,
– preproste otroške uspavanke, bodisi na kaseti bodisi v knjigi,
– preproste barvne in slikovne sestavljanke,
– preproste slikanice s primernimi ilustracijami, brez teksta ali s kratko, preprosto vsebino (primerne otrokovi starosti).
Vir: Viva