Še preden se maligne celice na materničnem vratu odkrijejo, se pričnejo v tkivu cerviksa pojavljati spremenjene, abnormalne celice (displazija). Ta oblika tumorja je 100% ozdravljiva in običajno ni potrebe za histerektomijo (kirurška odstranitev maternice). Displazija, odvisno od njene intenzivnosti, se ozdravi brez zdravljenja. Vedeti je potrebno, da telo pogosto napreduje v maligni tumor »carcinoma in situ« (CIS), ki je lokaliziran in ni razširjen v okoliško tkivo. V primeru, ko se za nekaj mm razširi na okoliško tkivo in ne prodre v krvne žile ali limfne žleze, tumor imenujemo »mikroinvazivni« karcinom cerviksa. Ta proces se lahko odvija nekoliko let, ko pa je tumor »zasidran« pa se hitro razširi na sosednja tkiva in organe, najpogosteje na črevesje, jetra in pljuča.
Eden od največjih dejavnikov tveganja je okužba s humanim papiloma virusom (HPV). Nekatere podvrste tega virusa so še posebej nevarne. Tipi 16, 18, 45, 33, 31, 52, 58 in 35 so identificirani kot najpogostejše inačice HPV virusa. Tipi 16, 18 in 45 so odgovorni za 75% primerov poroženevajočih invazivnih ploščatoceličnih (skvamozni) karcinomov in 94% adenokarcinomov. Kljub temu pa se rak materničnega vratu ne razvije pri vseh ženskah s HPV infekcijo. Poleg HPV-a obstaja še niz drugih dejavnikov tveganja. Med njih zagotovo lahko prištejemo kajenje, prve spolne odnose v zgodnji mladosti, pogosta menjava spolnih partnerjev, ali spolne odnose s partnerji z »bogato« seksualno zgodovino. Infekcije z genitalnim herpesom in kronične okužbe s klamidijo (obe sta kar pogosti spolni bolezni) tveganje še dodatno povečajo. V Sloveniji obstaja periodično testiranje brisa materničnega vratu, zato se histološke spremembe dokaj hitro odkrijejo.
Najpogosteje, v zgodnji in najlažje ozdravljivi fazi, rak na materničnem vratu ne povzroča nikakršnih simptomov. V kolikor simptomi obstajajo se najpogosteje kažejo kot: kontinuirani vaginalni izcedek, ki je lahko bel, voden, roza, rjav, okužen s krvjo, temen in smrdljiv. Nenormalne vaginalne krvavitve, še posebej med rednim menstrualnim krvavitvam, krvavitve po spolnih odnosih, krvavitve po menopavzi, ki postopoma postajajo težje in daljše.
Simptomi v napredovalni fazi lahko vključujejo:
• Izgubo apetita, izgubo telesne teže, utrujenost
• Bolečino v žlički, hrbtu in nogah
• Nenadzorovano iztekanje urina ali fekalij iz vagine
• Zlomi kosti
Za diagnozo predstadija in zelo zgodnjega stadija malignih tumorjev, ter malignega tumorja materničnega vratu, so potrebne specifične analize. Prva od njih je zagotovo PAP test. PAP testi so zelo učinkoviti pri odkrivanju prekanceroznih sprememb na materničnem vratu. Del njihove učinkovitosti je povezan z rednimi ginekološkimi pregledi. Zgodi se namreč lahko, da samo en PAP test še ne bo pokazal na abnormalno spremembo celic na materničnem vratu, čeprav sta mogoče displazija in karcinom prisotna. Če je videz cerviksa abnormalen, navadni PAP test ne zadostuje. V kolikor se najdejo abnormalne celice, mora ginekolog vzeti vzorec tkiva (biopsija) iz cerviksa, ter pod mikroskopom določiti prisotnost morebitnih malignih celic. Biopsija za katero je potrebno zelo malo tkiva, se lahko izvede v vsaki nekoliko bolje opremljeni ginekološki ambulanti. V nekaterih primerih bo morala pacientka v bolnišnico, zdravnik pa bo moral za biopsijo odstraniti večji vzorec tkiva: oblika stožca (konizacija).
Samo zdravljenje malignih tumorjev materničnega vratu je odvisno od vrste, stadija, velikosti in oblike tumorja, starosti in splošnega zdravstvenega stanja pacientke, kot tudi njene želje za nadaljnje potomstvo. V zgodnjem stadiju je bolezen ozdravljiva z odstranitvijo ali uničenjem prekancerogenega in kancerogenega tkiva. Pogosto je na voljo več načinov, tudi brez odstranitve maternice, tako da je ženska še vedno plodna in sposobna roditi. V drugih primerih se maternica enostavno odstrani (histerektomija). Pri napredovalni bolezni se opravi radikalna histerektomija, ki poleg odstranitve maternice, odstrani veliko okoliškega tkiva, vključno z limfnimi žlezami. Pri najekstremnejšemu kirurškemu posegu, imenovanem egzantercija male žličke, se odstranijo vsi organi male žličke, vključno z mehurjem in rektumom. Obsevanje in kemoterapija se koristita pri zdravljenju malignih tumorjev, ki so se razširili izven male žličke, ali pri recidivih. Občasno se obsevanje in kemoterapija uporabljata pred in po kirurškem posegu.
Obstajata dva načina za preventivo in morebitno preprečitev nastanka raka na materničnem vratu. Prvi način je, da se prepreči infekcija s HPV virusom (cepljenje), drugi pa vključuje redne ginekološke preglede in PAP teste, ki bodo odkrili pre-maligna obolenja in HPV. Za zmanjšanja verjetnosti obolevanja za rakom materničnega vratu, bi se morala dekleta, ki še niso dopolnila 18 let, izogibati spolnim odnosom. Za nadaljnjo preventivo bi morale ženske zmanjšati število spolnih partnerjev, ter se izogibati promiskuitetnih partnerjev, prav tako pa bi morale prenehati s kajenjem. Poleg cepljenja se lahko pred virusom HPV v neki meri med spolnimi odnosi zaščitimo tudi z uporabo kondomov. Vsakoletni pregled male žličke, vključno s PAP testom, mora pričeti ob začetku spolne aktivnosti, ali pri dvajsetih letih, če ženska še ni imela spolnih odnosov. Pri vsakem abnormalnem izvidu sta potrebni kolposkopija ali biopsija.
http://youtu.be/nJEFcNbEWQs
Preberite še:
Pap test
Vpogled v abnormalni izvid PAP testa
Brennerjev tumor
Atrofija jajčnikov
Ciste
Miomi