Nosečnost v srednjih letih

Vloga žensk v družbi in medicinska oskrba se je v zadnjih desetletjih v mnogočem spremenila, kar je eden izmed glavnih razlogov, da se ženske za prvo nosečnost odločajo šele blizu štiridesetih let. Medicina je zalo napredovala, zato so tveganja rizičnih nosečnosti povezane s starostjo matere vse bolj pod nadzorom predvidenih zdravstvenih in perinatoloških pregledov med nosečnostjo. Nobena skrivnost ni in prav je, da si ženske kot prvo želite zagotoviti ustrezno izobrazbo, poiskati dobro službo in poskrbeti za svojo kolikor toliko varno prihodnost. Z izpolnitvijo zadanih ciljev, pa se posredno izboljšajo tudi pogoji za socialno-ekonomsko varnost bodočega družinskega člana. Prav zaradi omenjenih dejstev, se nosečnost prelaga v zrelejša leta.

V Evropi je v sedemdesetih letih preteklega stoletja samo 5% žensk prvega otroka rodilo pri štiridesetih letih, danes pa se je odstotek povzpel na 20 – 25.

V svetu obstaja praksa, ko si ženske v mladih letih zamrznejo jajčeca in na ta način zagotovijo uspešno oploditev po petintridesetemu letu starosti.

Vse pa le ni tako enostavno, kot je razbrati iz gornjih besed. Biološka ura ženskega reproduktivnega sistema kljub vsemu tiho tiktaka in je naravnana tako, da verjetnost oploditve po naravni poti nekje po triintridesetim do petintridesetim letom starosti, z vsakim nadaljnjim letom proporcionalno pada. Spontani splavi so, v primerjavi z mlajšimi nosečnicami, čeprav jih je vse manj, še vedno mnogo pogostejši. Verjetnost tveganja ploda z Downovim sindromom je pri ženskah v zrelih letih mnogo višje, vendar je zahvaljujoč napredku medicine znižan.

Najlažje se z nosečnostjo v štiridesetih letih soočijo ženske v dobri fizični kondiciji in ženske, ki živijo in se zdravo prehranjujejo, ter redno hodijo na ginekološke preglede.

Preberite še:

Nosečnost po IVF postopku

Presejalni test za Downov sindrom

Magnezij v nosečnosti