Vpogled v izvid abnormalnega Pap – testa

Dispalzija

Je stanje pri katerem se celice epitela materničnega vratu s svojo velikostjo in spremenjenim jedrom, ter zorenjem razlikujejo od normalnih celic epitelija tega področja, vendar kljub temu niso rakave. Sicer pa imajo te celice večji potencial, da enkrat postanejo maligne. Glede na stopnjo sprememb so lahko displazijske celice blago, umirjeno ali težko spremenjene. Vzporedno z videzom celic razlikujemo tri stopnje displazije: blaga, zmerna in težka displazija.
 

SIL, CIN in CIS

Pogosteje se namesto displazije uporablja termin cervikalna introepitelna neoplazija (CIN), ki je odvisna od debeline zajetega epitelija:

•    CIN 1 – spremembe zajemajo 1/3 epitelnega preseka, ki je ekvivalent blagi displaziji
•    CIN 2 – spremembe zajemajo do 2/3 debeline epitelnega preseka, ki je ekvivalent zmerni dispalziji
•    CIN 3 – spremembe zajemajo več kot 2/3 epitelnega preseka in je ekvivalent težki displaziji.

V primerih ko spremembe zajamejo vso debelino epitelnega preseka, vendar bazalne membrane (membrana, ki epitel razdvoji od veznega tkiva v katerem so krvne žile in limfne žleze) govorimo o karcinomu in situ (CIS). CIS je, za razliko od invazivnega karcinoma, omejen samo na epitelij in nima sposobnosti metastaziranja, vendar v tem primeru obstaja visoko tveganje napredovanja bolezni in pojave invazivnega karcinoma. V Pap – testu se, namesto pojmov displazija in CIN, pogosteje pojavi termin skvamozna intraepitelna lezija (SIL), ki se prav tako nanaša na displastične celice materničnega vratu, pri čemer SIL nizke stopnje (LSIL – iz ang. low grade) kaže na CIN 1 oz. blago displazijo, SIL visoke stopnje (HSIL – iz ang. high grade) vključuje CIN2, CIN3 in CIS oz. zmerno in težko displazijo.

ASCUS in AGCUS

V izvidu se pogosto uporabljata termina ASCUS (atypical squamous cells of undetermined significance) in AGCUS (atypical glandular cells of undertermined significance), ki označujeta atipične skvamozne (ploščate) oz. limfne celice nedoločenega pomena. Ti pojmi se uporabljajo, ko iz določenih razlogov ni mogoče postaviti natančne diagnoze, predstavljajo pa ugotovitev netipičnih skvamoznih in limfnih celic, ki izpolnjujejo kriterije za displazijo, CIN ali SIL. Ko so v Pap – testu prisotne atipične ploščate ali limfne celice nedoločene nravi, katere posedujejo določene značilnosti, zaradi katerih ni mogoče z gotovostjo izključiti verjetnost da gre za celice, ki predstavljajo HSIL oz. maligne žlezne celice, se uporabljajo pojmi ASCUS-H (atypical squamous cells of undetermined significance – cannot exclude HSIL) in AGCUS-H (atypical glandular cells of undetermined significance – favor neoplastic). Pojasnimo še en pojem: AIS (adenocarcinoma in situ) predstavlja endocervikalni karcinom in situ, oz. limfni karcinom kanala materničnega vratu, ki ni prešel membrane in nima sposobnosti metastaziranja.
 

Bethesda sistem

Klasifikacija abnormalnih izvodov Pap – testa se izvaja po Bethesda sistemu iz leta 2001 in vključuje izvid abnormalnih skvamoznih in limfnih celic.

Skvamozne (ploščate) celice:

•    ASCUS in ASCUS-H – v primerih ASCUS-a se priporoča ponovitev Pap – testa (štiri do šest mesecev), v primeru ASCUS-H se priporoča kolposkopija saj se pri 5-10% pacientk v nadaljnjih raziskavah potrjuje HSIL, v redkih primerih invazivni karcinom.
•    LSIL (skvamozna intraepitelna lezija nizke stopnje), ki vključuje infekcijo s HPV, blago displazijo in CIN1. V tem primeru se priporoča pogostejše klinične kontrole (Pap – test vsake štiri do šest mesecev), v primeru okužbe s HPV tudi tipizacija virusa. Pri blagi displaziji se pri 50 – 80% pacientk se v roku enega leta pričakuje spontana ozdravitev celo v primeru okužbe z visokorizičnim HPV.
•    HSIL (skvamozna intraepitelna lezija visoke stopnje), ki vključuje zmerno in težko displazijo, CIN2, CIN3 in CIS. Pacientke s tako diagnozo so podvržene nadaljnjim kliničnim pregledom, kar vključuje kolposkopijo in biopsijo celic materničnega vratu za nadaljnjo pato-histološko analizo. Na osnovi izvida Pap – testa in objavljenih dodatnih raziskav, ginekolog sprejeme odločitev o nadaljnji terapiji.
•    Pri diagnozi karcinoma ploščatih celic se pacientko pošlje na dodatne raziskave (kolposkopija, biopsija). V primerih potrditve diagnoze se zdravljenje nadaljuje s kirurškim posegom. Od razsežnosti bolezni pa je odvisna nadaljnja terapija.

Limfne (glandularne) celice:

•    AGCUS – ponovitev Pap – testa se priporoča čez štiri do šest mesecev.
•    AGCUS-H – priporočajo se nadaljnji klinični pregledi pacientke. Na podlagi patahistološke slike se ginekolog odloči o nadaljnji terapiji.
•    Endocervikalni karcinom in situ (AIS) – postopek je enak kot pri AGCUS-H-u
•    Adenokarcinom – postopek je enak kot v primeru AGCUS – H

Vsi nadaljnji postopki v primerih abnormalnih izvidov so okvirni, zato se o nadaljnjih merah in postopkih posvetujte s svojim ginekologom!

Preberite še:

Pap-test

Miomi

Ciste

Bakterijska vaginoza